Nedelja, 8. 1. 2017, 13.17
6 let, 6 mesecev
To sta najbolj znani lažni novici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,63
V zadnjem času se veliko govori o tako imenovanih lažnih novicah (fake news). Te lažne novice niso nič novega, človeštvo spremljajo od takrat, ko so se ljudje sposobni sporazumevati z besedami.
Fake news, po slovensko lažne oziroma ponarejene novice, je izraz, ki je zaradi ameriških predsedniških volitev postal eden od najbolj znanih izrazov lanskega leta. Poražena demokratska kandidatinja Hillary Clinton trdi, da je izgubila zaradi lažnih novic, ki so se širile po internetu.
- Spopad velikanov: Kitajska proti ZDA
- Razkrivamo, za katerimi ljudmi oprezata Melania in Donald Trump
- Bo Trump Slovenijo vrgel iz Nata?
- Putinove jedrske rakete nad Belo hišo?
Koliko je resnice v novicah o ruskih hekerjih?
Na drugi strani so številni privrženci zmagovalnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa prepričani, da so lažne novice trditve, da je newyorški milijarder zmagal le zaradi Putinovih ruskih hekerjev, ki naj bi vdrli v strežnik demokratske stranke in v elektronsko pošto vodje Hillaryjinega volilnega štaba Johna Podeste ter obremenjujoča e-sporočila dostavili Wikileaksu.
Lažne novice oziroma laži v predvolilnem času niso nič novega in tudi nikakršna ameriška posebnost. Poglejmo dve lažni novici, ki sta v zgodovini močno odjeknili v občutljivem predvolilnem času.
Demokrat Al Smith je bil dolgoletni guverner zvezne države New York.
Laži pred volitvami leta 1928
Leta 1928 sta se za Belo hišo pomerila republikanec Herbert Hoover in demokrat Alfred oziroma Al Smith. Ta je bil dolgoletni guverner zvezne države New York in prvi katolik (bil je irsko-italijanskega rodu), ki je bil kandidat za predsednika ZDA.
ZDA so bile v 20. letih prejšnjega stoletja država, v kateri so imeli glavno prevlado protestanti, ki so na katolike, ti so prihajali iz Irske, Italije, vzhodno- in srednjeevropskih dežel (semkaj spadajo tudi Slovenci), gledali z nezaupljivostjo ali tudi s sovraštvom.
Razveljavitev zakonskih zvez
Ne pozabimo, leta 1915 v Atlanti v zvezni državi Georgiji obujeni ku-klux-klan je bil bolj kot proti temnopoltim usmerjen proti katoliškim priseljencem in Judom. Za razliko od prvega ku-klux-klana, ki je po državljanski vojni deloval na jugu ZDA, se je obujeni KKK razširil tudi v zvezne države na severu in zahodu ZDA.
Hollandov predor naj bi bil v resnici dolg več kot pet tisoč kilometrov ...
Pripadniki klana so tako Smitha na zahodu ZDA med volilno kampanjo pogosto pričakali z gorečim križi. Številni protestantski duhovniki so svoje vernike svarili, da bo Smith, če bo postal predsednik ZDA, razveljavil vse nekatoliške zakonske zveze in otroke iz teh zvez razglasil za nezakonske.
Laži o alkoholizmu
Številni republikanci so Smitha, ki je bil zagovornik odprave prohibicije (to je izdelovanja in prodaje alkoholnih pijač), črnili v javnosti, da je alkoholik (dali so mu sramotilni vzdevek Alcoholic Smith – Alkoholik Smith) in da bo za novega finančnega ministra postavil prekupčevalca z alkoholom.
Polno je bilo zgodb o tem, da je Smith prisegel zvestobo papežu Piju XI. in da bo ZDA spremenil v katoliško državo. Najbolj slovita pa je lažna novica, ki so jo republikanci širili s pomočjo letakov, na kateri je Al Smith stal pred Hollandovim predorom.
... tekel naj bi pod Atlantskim oceanom in se končal v Vatikanu, kjer je imel sedež papež Pij XI.
Lažna novica o predoru pod Atlantskim oceanom
Hollandov predor oziroma izvirno Holland Tunnel je predor, ki so ga v letih 1920 in 1927 zgradili pod reko Hudson in povezuje New Jersey in New York. Republikanci so trdili, da je v resnici predor veliko daljši, kot mislijo ljudje, da je v resnici dolg 3.500 milj (okoli 5.600 kilometrov), da teče pod Atlantskim oceanom in se na drugi strani konča v podzemnih rovih Vatikana.
Da je torej Smith zgradil neposredno povezavo med New Yorkom in Vatikanom, središčem Katoliške cerkve. Smith je na koncu spopad s Hooverjem prepričljivo izgubil. Vprašanje je, kolikšen delež pri porazu so imele lažne novice, kot je bila tista o predoru do Vatikana, saj so bili ameriški volivci zaradi velike blaginje zadovoljni z republikanci.
Nenavadne skrivnosti prebivalcev Bele hiše
Kako je Američan postal šef nekdanjih ku-klux-klanovcev
John F. Kennedy - katolik, ki je se zavihtel na čelo protestantske države
A tudi Hoover ni imel sreče po volitvah. Leta 1929 je izbruhnila velika gospodarska kriza, ki je ZDA spravila na kolena, in januarja 1933 se je v Belo hišo vselil Newyorčan Franklin D. Roosevelt, demokrat in velik Smithov zaveznik. Leta 1961 je prvič in za zdaj zadnjič v Belo hišo prišel tudi katolik, demokrat John F. Kennedy.
Grigorij Zinovjev je bil po Leninovi smrti januarja 1924 eden od vodilne četverice sovjetskih voditeljev (poleg njega še Nikolaj Rižkov, Lev Kamenjev in Stalin). Leta 1926 ga je Stalin v znotrajstrankarskih spopadih premagal in odstranil iz vodstva Sovjetske zveze, leta 1936 pa ga je dal usmrtiti.
Zinovjevo pismo
Druga velika lažna novica, ki je odmevala pred volitvami, pa je bilo tako imenovano Zinovjevo pismo (ang. Zinoviev letter). Štiri dni pred britanskimi parlamentarnimi volitvami, 25. oktobra 1924, je britanski časnik Daily Mail objavil bombastično naslovnico: "Zarota socialističnih gospodarjev, s katero želijo doseči državljansko vojno: Moskovski ukazi našim rdečkarjem. Razkrita velika zarota. Laburisti bodo na volitvah potolčeni."
V časniku je bilo objavljeno pismo, ki naj bi ga 15. septembra 1924 napisal sovjetski politik in generalni sekretar Kominterne Grigorij Zinovjev ter ga kot direktivo poslal Britanski komunistični stranki.
Napovedi o revolucionarni vstaji v Veliki Britaniji
Velik del britanske javnosti je pred volitvami, na katerih sta bili glavni tekmici vladajoča laburistična (ta je prevzela oblast januarja 1924 in je mesec pozneje že priznala komunistično Sovjetsko zvezo ter ji želela posoditi denar) in opozicijska konservativna stranka, razburil zlasti tale odlomek iz pisma:
Zinovjev je zanikal pristnost pisma, a to ni pomagalo Sovjetski zvezi naklonjenim laburistom, saj so se po volitvah 29. oktobra poslovili z oblasti. Na oblast so z veliko večino prišli konservativci.
Pred volitvami leta 1924 so nasprotniki laburistov premierja Ramsaya MacDonalda (na sredini) slikali kot sodelavca ruskih boljševikov. Na fotografiji: plakat, ki nagovarja volivcev, naj glasujejo za unioniste.
Lažno pismo najbolj škodi liberalcem
Laburisti so sicer na volitvah dobili malenkost več glasov kot na volitvah leta 1923, toda konservativcem je tudi s pomočjo retorike obrambe Britanskega imperija pred komunističnimi zarotami uspel velik priliv volivcev, zlasti na račun liberalcev.
Za liberalce je bilo na volitvah verjetno usodno, da so podpirali manjšinsko laburistično vlado, ki jo je vodil Škot Ramsay MacDonald. Zinovjevo pismo je tako še najbolj škodovalo liberalcem in doseglo, da so liberalni volivci podprli odločno protikomunistične konservativce.
Kdo je ponaredil pismo?
Po volitvah in zamenjavi oblasti so tudi v britanski protiobveščevalni službi MI 5 ugotovili, da je pismo ponaredek. Kdo je ponarejevalec, niso nikoli dognali: nekateri so prst uperili v britanski obveščevalni službi MI 5 in MI 6, drugi so prepričani, da so pismo ponaredili ruski emigranti v Rigi.
Številni so iskreno verjeli v pristnost pisma, saj sta Kominterna in Sovjetska zveza v resnici spodbujali nasilne revolucije v tujih državah (na primer v Nemčiji, kjer so komunisti za nekaj časa prišli na oblast v Münchnu) ter imeli tesne stike s komunističnimi strankami oziroma je bila Moskva nekakšna svetovna prestolnica komunizma.
