Petek, 29. 8. 2025, 4.00
50 minut
Gorskohitrostna dirka v Ilirski Bistrici
Lov za rekordi proti Šembijam: tudi letos boj za stotinke in zadnji centimeter asfalta #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Simone Faggioli - štart rekorderja in devetkratnega zmagovalca dirke med Ilirsko Bistrico in Šembijami.
Pet kilometrov ceste med Ilirsko Bistrico in Šembijami že 30 let gosti eno najbolje zasedenih in organiziranih dirk v evropskem prvenstvu. Rekordi proti Šembijam so osupljivi, prav tako glede na ovinkasto cesto in šikane tudi povprečne hitrosti najboljših. Letos bo krepko čez 200 tekmovalcev spet lovilo svoje osebne, morda pa vsaj v posameznih razredih tudi absolutne rekorde steze v trenutni konfiguraciji.
Zmago na dirki v Ilirski Bistrici brani Christian Merli.
Gorskohitrostne dirke so v športnem avtomobilizmu kot atletski šprint, kjer poskuša vsak tekmovalec na relativno kratki progi - odsek med Ilirsko Bistrico in ciljem v Šembijam je dolg pet kilometrov - odpeljati na vso moč in idealno do zadnjega centimetra dirkaške linije. Večina udeležencev takih dirk lovi svoje osebne rekorde, peščica najboljših pa tudi za absolutne na posamezni progi. Lov za rekordi je na gorskih dirkah vedno prestižen in enako je bilo tudi v zgodovini dirke v Ilirski Bistrici.
Med avtomobili se obeta izjemna konkurenca in morda tudi napad na štiri leta star rekord.
Nekoč do Šembij prej kot v dveh minutah
Že v začetku tega tisočletja je s prihodom hitrih dirkačev s formulami začela padati meja, znotraj kateri so uspeli tekmovalci pripeljati do cilja v Šembijah. Sprva je bila proga dolga le dobre tri kilometre in je bila brez šikan, nato so jo z evropskim prvenstvom podaljšali na pet kilometrov. Najprej je dobila dvojni šikani, pozneje dve trojni šikani. V začetku tisočletja sta se za rekorde s formulama 3000 večkrat pomerila Laszlo Szasz in Walter Leitgeb, od takrat pa se je meja mogočega na gorskih dirkah še precej znižala.
Leta 2014 se je na petkilometrski progi z dvojnima šikanama pod mejo dveh minut prvi spustil Simone Faggioli (norma M20 FC), z devetimi zmagami najuspešnejši dirkač v Ilirski Bistrici. Dosegel je čas 1:59,65. Faggioli se je pod mejo dveh minut spustil tudi v konfiguraciji z dvema trojnima šikanama. Njegov najboljši rezultat je ostal 1:57,469 prav iz leta 2019.
Video - Reto Meisel in mercedes SLK 400 V8:
Video - hitra vožnja s športnim prototipom proti Šembijam
Video - atraktivni štarti v Ilirski Bistrici:
Izjemen VW golf TFSI avstrijskega dirkača Karla Schagerla.
Dodatek šikan, leta 2020 so na cesti zgradili celo krožišče
Prav takrat je proga proti Šembijam dobila veliko spremembo in sicer krožišče, skozi katerega morajo zdaj kmalu po štartu zapeljati dirkači. To poleg obeh šikan še dodatno upočasni tekmovalce in zato dosežki od leta 2020 naprej niso primerljivi s prejšnjim obdobjem.
Absolutni rekord je ob zadnjem obisku Ilirske Bistrice spet postavil izjemni Faggioli, ki je leta 2021 progo prevozil v času 2:04,011. To je bil na naslednjih dirkah nedosegljiv čas za njegove tekmece. Lani je zmagovalec Christian Merli peljal najhitreje 2:08,175.
Slovenski rekord med avtomobili je lani postavil Matej Grudnik (renault clio E1).
Najhitrejši Slovenec in najhitrejši “klasični” avtomobilski dirkalnik?
Med Slovenci ima absolutni rekord po letu 2020 Patrik Zajelšnik (norma M20 FC) s časom 2:12,772. Zajelšnika letos sicer v Ilirski Bistrici spet ne bo in sicer zaradi težav z dobavo ustreznih pnevmatik za gorske dirke te dolžine.
Zanimiv rekord predstavlja tudi absolutni dosežek med turnimi avtomobili, ki so močno predelani in prav tako prave “rakete”. Kralj ceste proti Šembijam je Karl Schagerl (VW golf TFSI rallye), ki je tako kot Faggioli leta 2021 postavil še vedno nedosegljiv čas 2:16,491.
Med Slovenci ima avtomobilski rekord iz lanskega leta Matej Grudnik (renault clio E1), ki je progo odpeljal v času 2:27,291. Milan Bubnič (lancia delta) predlani ni zaostal mnogo - njegov čas je bil 2:27,575. Pivčan je lani odstopil. Letos se nam tudi v boju za zmago v slovenskem državnem prvenstvu obetajo vožnje na vso moč. Če bo cesta v nedeljo suha, bo morda za zmago tudi v slovenskem DP treba peljati pod mejo 2:27. To pomeni povprečno hitrost okrog 119 kilometrov na uro.
