Nedelja, 6. 11. 2016, 10.22
6 let, 7 mesecev
Nenavadne skrivnosti prebivalcev Bele hiše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,30
2
Američani bodo v torek izbirali novega predsednika oziroma predsednico. Do zdaj je bilo v Beli hiši 43 različnih predsednikov, med katerimi so imeli številni nadvse nenavadne življenjske poti in značajske lastnosti.
Prvi je bil tudi najbogatejši
Prvi ameriški predsednik je bil George Washington (1789–1797), poveljnik ameriške vojske v osamosvojitveni vojni proti Veliki Britaniji. Bil je tudi edini nestrankarski ameriški predsednik do zdaj in – če je verjeti preračunavanju njegovega bogastva v današnje številke – tudi najbogatejši. Pod palcem naj bi imel okoli pol milijarde današnjih evrov.
Bil je bogat plantažnik, v lasti je imel okoli 150 temnopoltih sužnjev. Manj znano je, da je denar kopičil tudi z žganjekuho in prodajo alkoholnih pijač.
Tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson (1801–1809) je bil znan po tem, da je imel v Beli hiši za hišna ljubljenčka kar dva grizlija. Jefferson, ki je bil glavni pisec Deklaracije o neodvisnosti (1776), ni bil spreten z denarjem, zato je na koncu, umrl je leta 1826, celo živel od miloščine. Kot zanimivost: umrl je ravno na dan neodvisnosti, 4. julija, na dan, ko je ameriški kongres sprejel njegovo deklaracijo.
Najmanjši predsednik ZDA hoče osvojiti Kanado
Četrti ameriški predsednik je bil James Madison (1809–1817). Bil je najmanjši in najlažji ameriški predsednik do zdaj. Drobceni Madison je bil visok le 163 centimetrov. A, kot pravijo, strup se skriva v majhnih stekleničkah.
Madison je bil namreč prvi ameriški predsednik, ki je prosil kongres, naj napove vojno – leta 1812 so Američani napadli Veliko Britanijo in vdrli v Kanado. Britanci so v vojni zmagali ter leta 1814 celo zasedli prestolnico Washington in požgali Belo hišo. Osramočeni Madison se je tako moral odpovedati osvojitvi sosednje Kanade.
Aligator v Beli hiši
Šesti predsednik ZDA je bil John Quincy Adams (1825–1829), ki je bil znan po tem, da se je vsako jutro gol kopal v bližnji reki Potomac. Z vodo je povezan tudi njegov poseben hišni ljubljenček – nekaj mesecev je v Beli hiši stanoval tudi aligator, darilo francoskega generala markiza Lafayetta.
John Quincy Adams je bil sin drugega predsednika ZDA Johna Adamsa (1797–1801). Podoben družinski uspeh kot Adamsovim je šele leta 2000 uspel Georgeu Bushu mlajšemu, sinu Georgea Busha starejšega.
Častnik in vojni veteran bitk z Britanci Andrew Jackson je bil sedmi ameriški predsednik po vrsti (1829–1837). Jackson, ki je ustanovil demokratsko stranko, je bil zelo hitre jeze in napadalnega značaja. Sodeloval je v številnih strelskih dvobojih, v enem izmed njih je leta 1806 hladnokrvno ubil človeka, ki je žalil njegovo ženo. Leta 1835 je bil tudi tarča neuspešnega atentata – to je bil prvi poskus atentata na ameriškega predsednika.
Predsednik O.K.
Osmi predsednik ZDA je bil Martin Van Buren (1837–1841). Bil je nizozemskega rodu, potomec naseljencev, ki so v Severno Ameriko prišli v 17. stoletju. Njegovo pravo ime je bilo Maarten van Buren, nizozemščina je bila njegov prvi jezik in njegova angleščina je imela opazen nizozemski naglas. Je pa dal svojevrsten prispevek ameriški angleščini in tudi drugim jezikom, saj je populariziral besedo O.K. oziroma Okay. Brez njega torej ne bi bilo okej.
Kratki predsednik Harrison
Ubogi William Henry Harrison, ki je leta 1841 nasledil van Burna, se je v zgodovino vpisal kot ameriški predsednik z najkrajšim vladanjem. Njegov mandat je trajal le 32 dni. V zelo hladnem in deževnem vremenu ter slabo oblečen je imel najdaljši inavguracijski govor v zgodovini (bral ga je skoraj dve uri), zato je staknil pljučnico in umrl. Bil je tudi prvi predsednik, ki je umrl med mandatom.
Najplodnejši ameriški predsednik
Namesto Harrisona se je v Belo hišo vselil njegov podpredsednik John Tyler (1841–1845). Ta je bil uradno najplodnejši ameriški predsednik do zdaj, saj je imel kar 15 otrok.
12. ameriški predsednik je bil Zachary Taylor (1849–1850). Generala Taylorja, trdoživega junaka ameriško-mehiške vojne, je kmalu pobrala kolera. Usoden je bil požirek iz kozarca z okuženim mlekom ali pa grižljaj okuženih češenj. Tako kot Taylor so ameriški predsedniki pogosto postali generali, ki so bili med ljudmi priljubljeni zaradi vojaških zmag. General je bil že George Washington, ki je premagal Britance, general Ulysses S. Grant, ki je v državljanski vojni premagal konfederalno vojsko, in general Dwight Eisenhower, junak druge svetovne vojne.
Ko učiteljica zapelje učenca
Gospodar v Beli hiši je po Taylorjevi smrti postal njegov podpredsednik Millard Filmore (1850–1853), vnet nasprotnik prostozidarjev. V medijih vsake toliko časa zasledimo zgodbe o učiteljicah, ki zapeljujejo svoje učence. Nekaj takšnega se je zgodilo tudi Filmoru, saj je bila njegova prva žena, Abigail Powers, najprej njegova učiteljica.
Prvi predsednik ZDA, ki so ga aretirali
Franklin Pierce, 14. predsednik ZDA (1853–1857), pa je imel drugačne težave z ženskami. Ko je bil predsednik, so ga namreč aretirali, ker je s svojo kočijo povozil neko žensko. Obtožnico so pozneje zaradi pomanjkanja dokazov umaknili.
Domnevni homoseksualec in prva dama v Beli hiši
James Buchanan (1857–1861) je bil edini ameriški predsednik do zdaj, ki se ni nikoli poročil, zaradi česar številni namigujejo, da je bil prvi istospolno usmerjeni predsednik ZDA. Čeprav samski, pa je 15. ameriški predsednik v Belo hišo pripeljal svojo prvo damo.
To je bila njegova nečakinja Harriet Lane, ki je skrbela za gospodinjstvo. Ameriški časopisi so Harriet poimenovali za prvo damo (first lady) v Beli hiši in državi. Izraz prva dama se je nato začel redno uporabljati za žene predsednikov.
Ustanovitelj republikanske stranke Abraham Lincoln (1861–1865) je bil prvi ameriški predsednik, ki je postal žrtev atentata. Aprila 1965 ga je v gledališču umoril privrženec v ameriški državljanski vojni poražene Konfederacije. 16. ameriški predsednik se v zgodovino ni zapisal samo po svoji politični veličini, tudi dejansko je bil najvišji predsednik ZDA do zdaj, saj je bil visok 193 centimetrov. Manj znano je tudi, da je bil spreten rokoborec.
Krojač v Beli hiši
Po atentatu na Lincolna je predsednik nepričakovano postal njegov podpredsednik Andrew Johnson (1865–1869). Ta je bil pred svojo politično kariero krojač in tudi v času bivanja v Beli hiši si je sam šival svoje obleke.
Predsednik ZDA, ki je bil kar štirikrat ranjen
Rutherford B. Hayes, 19. predsednik ZDA (1877–1881), je bil veteran ameriške državljanske vojne. V njej je bil kar štirikrat ranjen, in to na enak način. Pod sabo ga je pokopal od sovražnikovih krogel zadeti konj.
Levo-desni predsednik
20. ameriški predsednik James A. Garfield je bil spreten z obema rokama, celo tako, da je lahko z eno roko pisal besedilo v latinščini, z drugo pa v grščini. A predsednikoval je samo štiri mesece, saj ga je julija 1881 ustrelil atentator. Garfield je zaradi posledic ran umrl septembra istega leta.
Grover Cleveland se je v zgodovino zapisal s tem, da je bil predsednik najprej v letih 1885–1889, nato pa še znova v letih 1893–1897. Bil je tudi edini predsednik, ki se je poročil v Beli hiši – junija 1886 je za ženo vzel 28 let mlajšo Florence Folsom. Spoznal jo je, ko je bila še v zibelki, saj je bila hčerka takratnega Clevelandovega odvetniškega partnerja.
Elektrofobični predsednik
Med obema Clevelandovima mandatoma je bil predsednik ZDA Benjamin Harrison (1889–1893). V njegovem času so v Belo hišo napeljali elektriko, a se je je Harrison tako bal, da se ni upal dotakniti stikala in prižgati luči.
Deklici je dal rdeči nagelj in nato umrl
William McKinley (1897–1901) je bil tretji ameriški predsednik, ki je umrl pod streli atentatorja. Umoril ga je anarhist poljskega rodu. McKinley je v gumbnici vedno nosil rdeči nagelj, ki naj mu naj bi prinašal srečo. Le nekaj trenutkov pred atentatom je nagelj vzel iz gumbnice in ga dal neki deklici.
Najmlajši predsednik ZDA
Predsednik je po atentatu postal McKinleyjev podpredsednik Theodore Roosevelt (1901–1909), drugi ameriški predsednik z nizozemskimi koreninami (predniki skoraj vseh ameriških predsednikov so večinoma protestanti iz Anglije, Škotske, Walesa in Irske, op. p.).
Bil je zelo trdoživ. Leta 1912 je nanj pred govorom streljal duševno neuravnovešen moški. Krogla je obtičala v Rooseveltovih prsih, a to krvavečega predsednika ni oviralo. Po atentatu je šel na govorniški oder in prebral govor v celoti. Kot je pozneje povedal, je kot izkušen lovec vedel, da krogla ni prebila pljuč, saj bi drugače izkašljeval kri.
Theodore Roosevelt - Teddy je bil prvi ameriški predsednik, ki je bil na uradnem diplomatskem obisku v tujini – leta 1906 je obiskal Panamo, kjer je opazoval gradnjo Panamskega prekopa. Istega leta je postal tudi prvi ameriški predsednik, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir, in sicer za sodelovanje pri pogajanjih za končanje rusko-japonske vojne. Nobelovo nagrado za mir sta pozneje dobila še ameriška predsednika Woodrow Wilson leta 1919 in Barack Obama leta 2009. Nobelovo nagrado za mir je dobil tudi Jimmy Carter, in sicer leta 2002, ko že dolgo ni bil več predsednik. Leta 2007 je Nobelovo nagrado dobil tudi nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore.
Roosevelt je bil v času nastopa svojega mandata najmlajši ameriški predsednik do zdaj – imel je 42 let in 322 dni. Čeprav je bil rojen v New Yorku, je dolgo časa živel na Divjem zahodu, zato so mu tudi nadeli vzdevek Prvi kavboj v Beli hiši. Po njem so poimenovani tudi plišasti medvedki, ki se jim v angleščini reče teddy bear.
Najtežji predsednik ZDA
William Howard Taft (1909–1913) velja za najtežjega ameriškega predsednika do zdaj – menda je tehtal skoraj 140 kilogramov. Big Bill (Veliki Bill), kot so mu pravili, se je tako pogosto zagozdil med kopanjem v kadi, da so v kopalnico v Beli hiši kmalu namestili novo, večjo kad.
Še ena usodna pljučnica
Warren G. Harding (1921–1923) je bil 29. ameriški predsednik po vrsti. Bil je tretji predsednik, ki je med mandatom umrl zaradi bolezni – tako kot za W. H. Harrisona je bila tudi zanj usodna pljučnica.
Calvin Coolidge (1923–1929) je bil še eden v vrsti podpredsednikov, ki jih je smrt predsednika med mandatom popeljala v Belo hišo. Coolidge je bil verjetno najbolj nenavaden ameriški predsednik. Bil je tih, nepriljuden, skoraj brez prijateljev.
Spal je več kot deset ur na dan, med zajtrkom, ki je skoraj tradicionalno vseboval krožnik kuhane pšenice ali rži, so mu pogosto glavo namazali z vazelinom. In v Beli hiši je imel za telovadbo mehaničnega konja.
Ko je v Beli hiši vladala kitajščina
Herbert Hoover (1929–1933) je imel pravo smolo. Slabo leto po tem, ko se je vselil v Belo hišo, se je oktobra 1929 zlomila newyorška borza, čemur je sledila velika gospodarska depresija. Družina Hoover je bila prava posebnost v Beli hiši. Ker je Hoover v preteklosti služboval na Kitajskem, je družina Hoover obvladala kitajščino.
V Beli hiši so jo pogosto uporabljali za medsebojno komunikacijo, saj jih tako ni nihče razumel in so lahko družinske skrivnosti ohranili varne pred osebjem. Hooverjev sin Allan pa je imel tudi posebna ljubljenčka – aligatorja, ki ju je sprehajal na travniku pred Belo hišo.
Franklin D. Roosevelt (1933–1945), ki je bil daljni sorodnik Theodorja Roosevelta, se je v zgodovino zapisal kot ameriški predsednik, ki je služboval kar štiri mandate zapovrstjo. Skupaj je bil v Beli hiši 12 let, največ med ameriškimi predsedniki. Če ga ne bi aprila 1945 zadela kap, bi vladal do januarja 1949. Pred javnostjo je dolga leta skrival hudo bolezen. Pri 39 letih, leta 1921, je zbolel za otroško paralizo, ki ga je prikovala na voziček.
Atomski predsednik s skrivnostno črko S
Harry S. Truman (1945–1953) je bil tisti predsednik, ki se je odločil, da bodo na Hirošimo in Nagasaki odvrgli atomski bombi. Številni Američani so se spraševali, začetnica katerega imena je S v njegovem imenu. Odgovor je: nobenega. Ker se starša po njegovem rojstvu nista mogla sporazumeti, kakšno bi bilo njegovo srednje ime – Shipp ali Solomon –, sta na koncu sklenila kompromis: črko S. Truman se je v zgodovino zapisal tudi s tem, da so njegovo prisego prvič prenašali po televiziji.
Nemec, ki porazi Hitlerjevo Nemčijo
Dwight Eisenhower (1953–1961) je bil prvi ameriški predsednik nemških korenin. Njegovi predniki so bili pensilvanski Nemci – to so nemško govoreči naseljenci, ki so se v Pensilvanijo začeli priseljevati že v 17. stoletju. General Eisenhower je bil junak druge svetovne vojne. Bil je poveljnik zavezniških sil v Evropi in je med drugim vodil anglo-ameriško invazijo na Normandijo, ki je dokončno strla nemški odpor na stari celini.
Prvi katolik na čelu ZDA
Eisenhowerja je v Beli hiši zamenjal mladi John F. Kennedy (1961–1963). Ta ni bil najmlajši predsednik v Beli hiši, ta rekord pripada Theodorju Rooseveltu, bil pa je najmlajši izvoljeni predsednik ZDA. Ob izvolitvi je imel 43 let in 236 dni. Bil pa je prvi in do zdaj edini ameriški predsednik katoliške veroizpovedi, vsi drugi predsedniki so bili namreč pripadniki katere od protestantskih cerkva.
Malo manj znano je, da je Kennedy pred drugo svetovno vojno večkrat obiskal Nemčijo ter bil navdušen nad deželo in Adolfom Hitlerjem. Ob mladem Kennedyju je zablestela tudi njegova elegantna žena Jacqueline – prva dama ZDA, ki je postala tudi modna ikona. A za Kennedyja lepa Jacqueline ni bila dovolj, saj je bil stalno na lovu za drugimi ženskami. Med njegove osvojitve spada tudi hollywoodski seks simbol Marilyn Monroe.
Kako bi se James Bond lotil Fidela Castra?
Kennedy je bil tudi občudovalec knjižnega in pozneje filmskega agenta Jamesa Bonda. Pisca bondiad Iana Fleminga je celo osebno spoznal in z njim razpravljal o tem, kako se znebiti Fidela Castra. Je takrat padla tudi ideja o pozneje sramotno spodleteli invaziji CIE v Prašičjem zalivu?
Najbolj znan atentat v zgodovini
Kennedy je bil četrti ameriški predsednik, ki je umrl zaradi atentata, a prav atentat nanj je verjetno najbolj znan in vsestransko obdelan atentat v zgodovini človeštva. 22. novembra 1963 ga je v Dallasu, ko je v odprtem avtomobilu pozdravljal navdušeno množico, ustrelil Lee Harwey Oswald, posebnež, ki se je med drugim navduševal nad komunizmom. Po atentatu so se spletle številne teorije zarote o tako imenovanem drugem strelcu, ki pa jih niso nikoli dokazali.
Prvi predsednik ZDA, ki je odstopil
Kennedyju je sledil Lyndon B. Johnson (1963–1969), ki je ZDA povlekel v krvavo vietnamsko vojno. Po Johnsonu je v Belo hišo prispel Richard Nixon (1969–1974). Ta je bil strastni in spretni kvartopirec, ki si je prvo politično kampanjo za kongresnika financiral prav z izkupičkom iz kartanja za denar.
Nixon je veljal za zelo zvitega politika, zato je imel vzdevek Zvijačni Dicky (Tricky Dicky). A kljub zvitosti je bil prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral osramočen odstopiti. Zanj je bila usodna afera Watergate.
V Belo hišo je po odstopu Nixona prišel Gerald Ford (1974–1977), prvi ameriški predsednik, ki si je v mladosti služil denar tudi kot maneken in fotomodel. Prišel je celo na naslovnico revije Cosmopolitan. Nekdanja manekenka je bila tudi njegova žena Betty Ford. Ta je bila vneta liberalna politična aktivistka, a tudi zasvojenka z alkoholom. Leta 1982 je soustanovila Betty Ford Center za zdravljenje raznih odvisnosti.
Predsednik, ki se je srečal z zunajzemeljskimi bitji
Jimmy Carter (1977–1981) je bil prvi predsednik s tako imenovanega Globokega juga (Deep South) po ameriški državljanski vojni. Pa tudi verjetno prvi in edini predsednik, ki naj bi se srečal z zunajzemeljskimi bitji. Leta 1973 je namreč Carter prijavil, da je opazil neznani leteči predmet (NLP).
Hollywoodski igralec v Beli hiši
Ronald Reagan (1981–1989) je bil prvi in do zdaj edini hollywoodski igralec, ki je postal predsednik ZDA. Še več, leta 1954 si je nekaj tednov zaradi finančne stiske služil kruh tudi kot stand-up komik v Las Vegasu, še prej, leta 1940, pa je skoraj gol poziral študentom, ki so imeli njegovo telo za model pri oblikovanju kipov moškega telesa.
Reagan je bil predsednik, ki je bil ob svoji izvolitvi najstarejši do zdaj – štel je 69 let.
Se spomnite filma Taksist (Taxi Driver) režiserja Martina Scorseseja, v katerem igrata Robert de Niro in mlada Jodie Foster? S tem filmom je bil obseden tudi John Hinckley, ki je marca 1981 streljal na Reagana, ker je želel očarati igralko Jodie Foster. Reagan je atentat na srečo preživel, Hinckleyja pa so prav letos spustili na prostost.
Predsednik, ki je ušel ljudožercem
George Bush starejši (1989–1993) je bil veteran druge svetovne vojne. Bil je pilot, ki so ga Japonci leta 1944 sestrelili med bombardiranjem nekega tihooceanskega otočka. Imel je srečo, saj je pristal dovolj daleč od obale, da ga japonski vojaki niso ujeli. Iz morja ga je nato rešila ameriška mornarica.
Poleg 20-letnega Busha so Japonci ta dan sestrelili še osem ameriških pilotov, ki pa so jih ujeli. Japonci so ujete pilote mučili in na koncu umorili – prebadali so jih z bajoneti ali z zašiljenimi bambusovimi palicami, nato pa so jih obglavili s samurajskim mečem. Štiri mrtve pilote je nato kirurg razkosal, njihova jetra in meso s stegen pa naj bi nato pojedli japonski častniki.
Predsednik ZDA, ki je pobruhal japonskega premierja
Če se malce pošalimo, se je mogoče ta strašna ljudožerska zgodba, ki bi lahko doletela tudi njega, pletla v Bushevih mislih, ko januarja 1992 med kosilom z japonskim premierjem Kiičijem Mijazavo omedlel in bruhal v naročje japonskega premierja.
Bush je predsednikoval samo en mandat, saj ga je kljub zmagi v prvi iraški vojni na volitvah premagal Bill Clinton (1993–2001). Radoživi Clinton ni bil prvi ženskar v Beli hiši (politični nasprotniki mu očitajo celo posilstva), a nobena spolna afera se ne more meriti z medijsko odmevnostjo afere Lewinsky, ko se je leta 1998 razkrilo, da je imel Bill spolne odnose s svojo mlado pripravnico Monico Lewinsky. Ovalna pisarna v Beli hiši je tako dobila vzdevek oralna pisarna.
Bušizem in skoraj usodna presta
George Bush mlajši (2001–2009), sin Georgea Busha starejšega, je blestel s svojim čudnim in smešnim besednjakom ter pogostimi besednimi spodrsljaji – temu so mediji nadeli ime bušizem. "Vem, da lahko ljudje in ribe živijo v miru," je ena od takšnih izjav.
Bushu bi se kmalu zgodilo, da bi bil še eden v vrsti predsednikov, ki so umrli med mandatom. Januarja 2002, ko je sam v sobi na televiziji gledal tekmo ameriškega nogometa, se bi kmalu zadušil zaradi preste. Med hlastanjem za zrakom je omahnil in za kratek čas celo omedlel. "Moral bi poslušati svojo mamo, da naj prežvečim hrano, preden jo pogoltnem," se je šalil pozneje.
Barack Obama (2009–2017) je prvi temnopolti predsednik v Beli hiši. Glede na pogosto zelo napete in sovražne odnose med rasami v ZDA ter glede na ameriško zgodovino sužnjelastništva je bila njegova izvolitev zgodovinski dogodek. A glede na to, da je Obamov temnopolti oče Kenijec, na predsednika ZDA, ki bi bil potomec nekdanjih temnopoltih sužnjev, še čakamo. Manj znano je, da je Obama, ki se bo januarja prihodnje leto poslovil iz Bele hiše, vnet bralec stripov – še zlasti tistih o Spidermanu in Barbaru Conanu.
2