Bo Trump uničil Združene narode in Slovenijo vrgel iz Nata?

Bo Donald Trump, ki bo dolžnosti predsednika ZDA prevzel 20. januarja prihodnje leto, tudi korenito spremenil mednarodne institucije, ki so se oblikovale po drugi svetovni vojni?

Že letos aprila je Donald Trump vsem članicam Severnoatlantskega zavezništva, ki premalo denarja namenjajo obrambi (mednje spada tudi Slovenija), zagrozil, da jih ZDA v primeru vojaškega napada ne bodo več branile.

Že letos aprila je Donald Trump vsem članicam Severnoatlantskega zavezništva, ki premalo denarja namenjajo obrambi (mednje spada tudi Slovenija), zagrozil, da jih ZDA v primeru vojaškega napada ne bodo več branile. Foto: Reuters

"Združeni narodi imajo tako velik potencial, toda zdaj so samo klub za ljudi, ki se družijo, poklepetajo in se imajo lepo. Kako žalostno!" Tako je pred dnevi na svojem Twitterju zapisal Trump.

Zakaj Združeni narodi jezijo Trumpa

Razlog za Trumpovo kritiko Združenih narodov (ZN) je seveda resolucija Varnostnega sveta ZN (omogočila jo je odhajajoča Obamova administracija, ki ni uporabila pravice veta). V tej je VS od Izraela zahteval konec gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ter odločil, da so že obstoječe judovske naselbine na obeh omenjenih območjih pravno neveljavne.

Kaj se bo zgodilo, če se Združeni narodi ne bodo spremenili, Trump še ni natančno pojasnil. Zelo močan vzvod, s katerim lahko nova administracija v Beli hiši stisne v kot Združene narode, je seveda finančni.



Kako se Združeni narodi prilagajajo denarju

Številni Američani, zlasti judovskega rodu (na primer znani pravnik Alan Dershowitz), že zdaj ogorčeno zahtevajo, naj ZDA prenehajo denarno podpirati ZN zaradi njihovih predsodkov do izraelske države. 

Novi generalni sekretar OZN Antonio Guterres bo od 20. januarja, ko bo v Belo hišo prišel Donald Trump, imel zelo naporno delo. Novi generalni sekretar OZN Antonio Guterres bo od 20. januarja, ko bo v Belo hišo prišel Donald Trump, imel zelo naporno delo. Foto: Reuters

Pri tem Dershowitz navaja primer Savdske Arabije, ki ji je z grožnjo, da bo prenehala dajati denar ZN, uspelo "prepričati" generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna, da je Savdsko Arabijo izločil s seznama držav, ki v vojaških spopadih slabo ravnajo z otroki.

Izstop ZDA iz OZN?

ZDA, ki so ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta in tudi gostijo sedež organizacije v New Yorku, so zelo pomemben finančni podpornik. V letu 2015 so prispevale 22 odstotkov denarja za proračun ZN in kar 28 odstotkov vseh denarnih sredstev za mirovne operacije po svetu.

Najskrajnejša možnost bi bila, da bi ZDA celo izstopile iz Združenih narodov in odrekle gostoljubje organizaciji. To je malo verjetno, že zato, ker so ZDA idejni in dejanski tvorec Združenih narodov ter imajo kljub vsem nevšečnostim od te organizacije velike koristi. 

Rooseveltovi Združeni narodi

Ime Združeni narodi (United Nations) je leta 1941 skoval ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt kot oznako za države, ki so se med drugo svetovno vojno borile proti Hitlerjevi Nemčiji. Temelj Organizacije Združenih narodov (OZN) je bila deklaracija o Združenih narodih, ki jo je 1. januarja 1942 sklenilo 26 vlad.

OZN so ustanovili v ZDA, in sicer v San Franciscu 24. oktobra 1945. Tudi institut petih stalnih članic Varnostnega svet, ki imajo pravico veta, odraža razmerja moči v svetu ob koncu druge svetovne vojne. Med stalne članice OZN spada pet glavnih zmagovalk - ZDA, Sovjetska zveza (zdaj Rusija), Velika Britanija, Francija in Kitajska - nad silami trojnega pakta (Nemčija, Italija in Japonska). Na fotografiji: delegacije na ustanovnem sestanku OZN. OZN so ustanovili v ZDA, in sicer v San Franciscu 24. oktobra 1945. Tudi institut petih stalnih članic Varnostnega svet, ki imajo pravico veta, odraža razmerja moči v svetu ob koncu druge svetovne vojne. Med stalne članice OZN spada pet glavnih zmagovalk - ZDA, Sovjetska zveza (zdaj Rusija), Velika Britanija, Francija in Kitajska - nad silami trojnega pakta (Nemčija, Italija in Japonska). Na fotografiji: delegacije na ustanovnem sestanku OZN. Foto: Getty Images

Društvo narodov

Gledano zgodovinsko pa morebitno ameriško slovo od OZN ne bi bilo tako nenavadno. Predhodnica OZN je bila namreč Liga narodov (League of Nations), ki jo je predlagal demokratski ameriški predsednik Woodrow Wilson na pariški mirovni konferenci po koncu prve svetovne vojne, a ZDA niso bile njena članica, saj je bil proti vključitvi kongres, ki so ga imeli v rokah republikanci.

Če OZN, tako kot Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, korenini v svetu, ki se je gradil na ruševinah druge svetovne vojne, je leta 1949, ko se je začela hladna vojna med Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo, nastalo Severnoatlantsko zavezništvo oziroma Nato.

Trump od članic Nata zahteva višje obrambne proračune

Tudi glede Nata je Trump že v predvolilni kampanji napovedoval korenite spremembe. Aprila letos je v govoru, v katerem je pod sloganom America first (Najprej Amerika) predstavil svojo zunanjo politiko, med drugim dejal: "Države, ki jih varujemo, morajo plačati svoj delež obrambnih izdatkov. Če ne bodo, morajo biti ZDA pripravljene tem državam pustiti, da se branijo same. Nimamo druge možnosti." 

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo imel po 20. januarju zahtevno nalogo: kako zadržati Američane v zavezništvu in članice prepričati, da namenijo več denarja za vojsko. Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo imel po 20. januarju zahtevno nalogo: kako zadržati Američane v zavezništvu in članice prepričati, da namenijo več denarja za vojsko. Foto: Reuters

Glede na to, da od 28 članic Severnoatlantskega zavezništva le pet članic namenja predvidena vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) obrambi (to so poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska), bi brez ameriške zaščite ostalo 23 drugih članic, tudi Slovenija, ki je leta 2015 za obrambo prispevala le slab odstotek BDP.

Prestrašene baltske države

Svarila, da ZDA ne bodo več zastonjkarski svetovni policist, so skupaj z dokaj prijaznim Trumpovim odnosom do Putinove Rusije povzročila negotovost in zbeganost zlasti med baltskimi državami, ki se čutijo – še zlasti po letu 2014, ko je Rusija zasedla in si priključila ukrajinski polotok Krim – ogrožene od velike vzhodne sosede. Estonija, Latvija in Litvi so namreč majhne države, pri čemer imata prvi dve tudi zelo številčno rusko govorečo manjšino. 

Toda če preberemo celoten aprilski govor o novi ameriški zunanji politiki, so ti baltski strahovi verjetno odveč, saj je Trump obenem tudi grajal Baracka Obamo, ker se je ta leta 2009 odpovedal vzpostavitvi sodobnega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, kar je bilo v korist Rusiji. 

Kakšno bo sodelovanje med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom? Trump pravi, da želi prijateljske odnose z Rusijo. Kakšno bo sodelovanje med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom? Trump pravi, da želi prijateljske odnose z Rusijo. Foto: Reuters

Trump želi posodobiti Nato

Trump je v aprilskem govoru tudi napovedal, da bo po prihodu v Belo hišo sklical srečanje članic Nata in srečanje z ameriškimi zaveznicami v Aziji. Na teh srečanjih bodo teme pogovora obrambne finančne obveznosti in oblikovanje nove strategije. 

Glede Nata je Trump še povedal, da bodo na omenjenem srečanju razpravljali o tem, kako posodobiti preživele Natove misije in strukture, ki so zrasle v času hladne vojne, da se bodo lahko spoprijeli z novimi izzivi, vključno z migracijami in islamskim terorizmom.

Preprečevanje islamskega terorizma in migracij

Drugače povedano: Trump nima namena uničiti Nata, ampak hoče prisiliti članice, da bi prispevale več denarja za obrambo. Poleg tega se bo moral biti posodobljeni Nato sposoben zoperstaviti novim nevarnostim, ki na staro celino ne prežijo toliko z vzhoda kot z juga, to je onkraj Sredozemlja, kjer so nemirne arabske države.

Britanski politik Nigel Farage je Trumpov najtesnejši zaveznik na stari celini. Je to slaba napoved za prihodnost EU? Britanski politik Nigel Farage je Trumpov najtesnejši zaveznik na stari celini. Je to slaba napoved za prihodnost EU? Foto: Reuters

ZDA niso članica EU, toda Trumpovo predsednikovanje bo verjetno imelo velik vpliv tudi na to institucijo. Glede na to, da je Trumpov najtesnejši evropski zaveznik Britanec Nigel Farage, ki je vodilni zagovornik brexita, glavni cilj ZDA ne bo obstoj EU. 

Bodo nacionalni interesi spodkopali EU?

Poleg tega bo Trumpova izolacionistično usmerjena politika v stilu slogana Najprej Amerika tudi sama po sebi spodbujala posnemanja med članicami EU. Nacionalni interesi lahko tako po ameriškem zgledu postanejo precej pomembnejši od želje po obstoju evroobmočja oziroma EU.

Sorodne vsebine

Komentarji

16
  • max-62 / 31.12.2016. ob 08:53

    Imam občutek, da pod Trumpom nič več ne bo tako kot je bilo do sedaj in če ne bodo Rusi in Američani združili moči bo Islam prevladal svetu.

  • Pagat / 31.12.2016. ob 08:52

    Pa saj to so odlične novice.Organizacija združenih narodov je namenjena sama sebi zato jo lahko ameriški cirkusant ukine,pa tudi slovenijo lahko vrže iz zveze nato,ker nam ne koristijo križarski pohodi in uničevanje planeta.

  • JanezS / 31.12.2016. ob 11:34

    ZN so samo še parking za upokojene politike

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano