Ukrajinci: To je uničenje identitete

20.53 Putin: Rusija ni kriva za pomanjkanje žita na svetovnem trgu 

Ruski predsednik Vladimir Putin je po današnjem srečanju s predsednikom Afriške unije Mackyjem Sallom zavrnil odgovornost Moskve za pomanjkanje žita na svetovnem trgu. Kriza naj bi se po njegovih besedah začela že pred vojno. Dodal je, da bi Rusija lahko omogočila varen prehod ukrajinskih ladij skozi Črno morje in dovolila uporabo pristanišč.

Rusija ni tista, ki preprečuje izvoz pšenice iz Ukrajine, je v televizijskem intervjuju dejal ruski predsednik. Pri tem je dodal, da bi Ukrajina morala odstraniti mine iz svojih pristanišč na črnomorski obali, česar pa ruska vojska ne bi izkoristila za napade, je še obljubil.

20.12 Ubit je bil francoski prostovoljni borec, poškodovana sta dva novinarja 

V obstreljevanju ukrajinskega mesta Harkov je bil ubit francoski prostovoljni borec, so danes potrdile francoske oblasti. Na poti v mesto Severodoneck na vzhodu države sta bila medtem lažje ranjena dva novinarja tiskovne agencije Reuters, njun voznik pa je bil ubit, je sporočila tiskovna agencija.

"Seznanjeni smo z žalostno novico, da je bil francoski državljan smrtno ranjen med spopadi v Ukrajini. Vse opozarjamo, da je vsa država vojno območje, in odsvetujemo vsa potovanja v Ukrajino, ne glede na razlog," je sporočil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.

Medtem pa Reuters poroča, da sta dva njihova novinarja utrpela lažje poškodbe, ko sta se na poti v mesto Severodoneck znašla pod streli. Potovala sta v vozilu, ki so jima ga priskrbeli proruski separatisti. Prav tako so jim separatisti dodelili tudi voznika, ki pa je bil med obstreljevanjem ubit. Agencija ni navedla dodatnih podrobnosti.

V ponedeljek je bil na vzhodu Ukrajine ubit francoski novinar Frederic Leclerc-Imhoff, ta je bil na krovu humanitarnega avtobusa s civilisti, ki so bežali pred ruskim bombardiranjem. Od začetka ruske invazije pa je bilo po podatkih organizacije Novinarji brez meja med poročanjem o konfliktu v Ukrajini ubitih najmanj osem novinarjev.

17.09 EU sprejela nove sankcije proti Belorusiji

Evropska unija je danes sprejela nove sankcije proti 12 posameznikom in osmim pravnim osebam iz Belorusije zaradi njihove vloge pri kršenju človekovih pravic v tej državi. Gre za šesti sveženj sankcij proti Belorusiji, odkar je pred dvema letoma tamkajšnji predsednik Aleksander Lukašenko na spornih volitvah osvojil še šesti mandat.

16.04 Ukrajina: Zmogljiv vojaški sonar ubija delfine v Črnem morju

Na obali Črnega morja so našli več poškodovanih in mrtvih delfinov. Ivan Rusev, znanstvenik iz ukrajinskega naravnega parka Tuzlivski Limani v regiji Odesa na jugovzhodu Ukrajine, trdi, da je to posledica uporabe močnega vojaškega sonarja, poroča CNN.

❗❗❗Thousands of dolphins die in the Black Sea due to the actions of the Russian occupiers - ecologist Ivan Rusev pic.twitter.com/mTpdlTTS6W

— Оксана Тележинська (@telezins) June 2, 2022

Rusev pravi, da je bilo na obali Črnega morja v naravnem parku ranjenih ali ubitih najmanj šest delfinov.

"Na obali Črnega morja v bližini Odese so od začetka vojne našli na stotine mrtvih delfinov," je Rusev objavil na Facebooku.

15.13 Vojna v Ukrajini ne bo imela zmagovalca. Potrebujemo mir. 

Vojna v Ukrajini "ne bo imela zmagovalca", je v petek na 100. dan ruske invazije dejal koordinator ZN v državi.

"Ta vojna ni in ne bo imela zmagovalca," je dejal Amin Awad v izjavi.

"Potrebujemo mir. Vojna se mora ustaviti," je dodal v času, ko pogovori med Kijevom in Moskvo že tedne mirujejo.

Awad je izrazil zaskrbljenost zaradi "visoke cene", ki jo plača civilno prebivalstvo, in opozoril na "uničenje, uničenje v mestih in vaseh", pa tudi na "izgubljena življenja, hiše, službe in možnosti".

14.16 Zelenski na stoti dan vojne optimističen glede njenega izida

Zmaga bo ukrajinska, je v današnjem videonagovoru ob stotem dnevu vojne dejal predsednik Volodimir Zelenski. V videonagovoru sta se predsedniku pridružila tudi premier Denis Šmihal in predsedniški svetovalec Mihajlo Podoljak, ki sta bila ob predsedniku že v videoposnetku na prvi dan vojne, 24. februarja.

President of Ukraine @ZelenskyyUa: “We have been defending Ukraine for 100 days. We will win!” 🇺🇦✊#LifeWillPrevail pic.twitter.com/p5U9wqFoPq

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) June 3, 2022

Rusko napredovanje je ukrajinski vojski uspelo upočasniti in jih odvrniti od zasedbe glavnega mesta Kijev, zaradi česar se je Moskva odločila vse moči upreti v zasedbo Doneškega bazena na vzhodu.

Po besedah Zelenskega Rusiji ne bo uspelo. "Naša ekipa je bistveno večja. Ukrajinske oborožene sile so tu. Kar pa je najpomembneje, tu so naši državljani, ki Ukrajino branijo že sto dni," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Rusija sicer po besedah Zelenskega trenutno nadzira petino ukrajinskega ozemlja, s čimer je potrojila površino zasedenega ozemlja iz leta 2014, ko je zasedla Krim in dele Donbasa.

13.49 Bolnišnice po EU doslej sprejele več kot 500 ukrajinskih bolnikov

Evropske bolnišnice so doslej sprejele več kot 500 ukrajinskih bolnikov iz Ukrajine, Moldavije in bližnjih držav članic Evropske unije, ki so potrebovali nadaljnje zdravljenje ali nujno zdravniško pomoč. Glavnino bolnikov je sprejelo 13 članic EU, je sporočila Evropska komisija. Med njimi ni Slovenije.

"Več kot 500 ukrajinskih bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje, je bilo premeščenih v bolnišnice po EU, zahvaljujoč mehanizmu civilne zaščite EU in velikodušnosti 13 držav članic EU in partneric v Evropskem gospodarskem prostoru. Gre za resnično evropsko solidarnost," je povedala evropska komisarska za zdravje Stela Kiriakides.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je ob tem zahvalil vsem državam, ki so ponudile postelje za ukrajinske bolnike in jih oskrbele. "EU znova kaže svojo podporo najbolj ranljivim," je povedal, so sporočili iz Bruslja.

Bolnike je sprejelo 13 članic EU, in sicer Belgija, Nemčija, Danska, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija in Švedska.

Konec marca je tedanji slovenski zdravstveni minister Janez Poklukar dejal, da je Slovenija ponudila sprejem štirih ukrajinskih bolnikov, sprejme pa jih lahko več kot 50. Pojasnil je sicer, da na koncu pogosto ni odvisno od stroke, kam bo posamezni bolnik šel, ampak v kateri od držav članic ima morda sorodnike, znance, kjer bo lažje nadaljeval svojo pot.

12.36 Ukrajinska političarka je objavila prikaz, kakšne so izgube Ukrajine v primerjavi z velikostmi evropskih držav

20% of #Ukraine = 125 000 km2. That’s like 3 Switzerlands🇨🇭Or more than half of the UK 🇬🇧 People live that land. Homes are built there. So next time you ask why Ukraine won’t cede territory for peace, ask first if you’d be ok to give up 120K km2 of your country pic.twitter.com/aiP0NmJf8c

— Lesia Vasylenko (@lesiavasylenko) June 3, 2022

Lesia Vasilenko je objavila, koliko ukrajinskega ozemlja že zaseda ruska stran, in velikost površine primerjala z evropskimi državami. Skupaj 125 tisoč kvadratnih kilometrov je toliko kot tri Švice, pol Združenega kraljestva in nekaj manj kot pol ozemlja Italije.

12.18 Proruski separatisti se pritožujejo Putinu zaradi pogojev, pravijo, da so lačni in nimajo zdravil

Novinar Politica za Ukrajino in vzhodno Evropo Christopher Miller je na Twitterju objavil posnetek proruskih separatistov, ki se pritožujejo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu glede pogojev boja.

V videoposnetku, ki naj bi bil posnet na območju Hersona, se proruska separatistična vojska pritožuje Putinu zaradi lakote in mraza. V posnetku en vojak prebere besedilo, preostali pa stojijo okoli njega z orožjem v rokah. Navedli so tudi, da nimajo zdravil in so jih brez ustreznega orožja vrgli v boj in poslali v klavnico. Prosijo, da jih pošljejo nazaj v Donetsk.

Rusija v Donbasu dosega taktične uspehe in nadzoruje več kot 90 odstotkov Luganske regije, je v svojem najnovejšem obveščevalnem poročilu zapisalo britansko obrambno ministrstvo. "Rusija obvladuje več kot 90 odstotkov luganske oblasti in bo v naslednjih dveh tednih povsem prevzela nadzor. V zvezi s prvotnim načrtom Rusije pa noben od strateških ciljev ni bil dosežen," je dodalo.

12.15 ZN: V vojni v Ukrajini ne bo zmagovalcev

V vojni v Ukrajini ne bo zmagovalcev, ruska invazija, ki poteka že sto dni, pa je za seboj pustila opustošenje in izgube, so danes opozorili Združeni narodi. Humanitarno pomoč zaradi ruske vojne potrebuje 15,7 milijona ljudi, je opozoril koordinator Združenih narodov za krizo v Ukrajini Amin Awad.

"Ta vojna nima in ne bo imela zmagovalca," je dejal. "Nasprotno, že sto dni smo priča temu, kaj vse je izgubljeno: življenja, domovi, delovna mesta in obeti za prihodnost. Priča smo bili uničenju in opustošenju v mestih, krajih in vaseh. Prizaneseno ni šolam, bolnišnicam in zavetiščem," je Awad opozoril po poročanju tujih tiskovnih agencij.

V samo treh mesecih je bilo po njegovih besedah skoraj 14 milijonov Ukrajincev, večinoma žensk in otrok, prisiljenih zapustiti svoje domove, kar je "pojav brez primere v zgodovini". Vojna je ustavila izobraževanje za približno tri milijone otrok, po vsej državi več sto tisoč ljudi nima dostopa do vode in elektrike, milijoni pa ne vedo, od kod bo prišel njihov naslednji obrok.

Pri tem je zatrdil, da se bodo prizadevanja ZN za odzivanje na uničujoče posledice vojne nadaljevala. "Predvsem pa potrebujemo mir. Vojna se mora končati takoj," je pozval, medtem ko pogajanja med Kijevom in Moskvo že več tednov stojijo na mrtvi točki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja po tednih kopičenja svojih enot ob meji z Ukrajino sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Vojna je povzročila največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost ter sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti.

12.10 Ukrajinci: To je uničenje identitete

Oleksandra Matvijčuk, vodja ukrajinskega Centra za državljanske svoboščine, je objavila posnetek, za katerega trdi, da prikazuje pouk v Mariupolu, ukrajinskem mestu, ki je po več mesecih uničenja padel v ruske roke.

"Rusi so ukrajinski jezik izključili iz izobraževalnega procesa v šolah v okupiranem Mariupolu," piše Matvijčuk. "Pripeljali so učitelja iz ruskega Sankt Peterburga, da bi ukrajinske otroke učil ruščino. Gre za kulturno nasilje in uničenje identitete," je v izjavi dejal vodja Centra za državljanske svoboščine.

11.47 Ukrajinski veleposlanik: Po 100 dneh vojne še vedno ni obljubljenega težkega orožja iz Nemčije

Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je danes pozval k hitrejši dostavi težkega orožja njegovi domovini. Orožje, ki ga je Nemčija Ukrajini obljubila, namreč še vedno ni prispelo, je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Če smo iskreni, po stotih dnevih vojne ni v Ukrajino prispel niti en kos težke vojaške opreme iz Nemčije," je Melnik povedal za nemško medijsko hišo ARD.

Čeprav je veleposlanik pozdravil nedavno uradno sporočilo nemškega kanclerja Olafa Scholza, da bo Nemčija Ukrajini poslala orožje, kot je sistem zračne obrambe Iris-T, pa je hkrati tudi opozoril, da bo prvi kos orožja v Ukrajino verjetno prispel šele konec junija.

Kancler Scholz je v četrtek v nemškem parlamentu napovedal dostavo sistema Iris-T Ukrajini in sledilne radarje za odkrivanje topniških položajev. Nemčija želi Ukrajini prav tako dostaviti štiri lansirnike raket iz lastne zaloge.

Po podatkih iz ankete, ki jo je izvedel inštitut YouGov, zavezanost vojaški pomoči Ukrajini podpira večina Nemcev. Približno 52 odstotkov se jih je izreklo, da v popolnosti ali delno podpirajo kanclerjevo napoved, medtem ko jih je 33 odstotkov povsem ali vsaj delno proti, še navaja dpa.

10.47 Silovite bitke na vzhodu Ukrajine

Poudarek ruske ofenzive v zadnjih tednih je bil na vzhodni strani Ukrajine, ruskim silam pa je po navedbah BBC uspelo zasesti približno petino države. V vzhodnem mestu Slovjansk na območju regije Doneck je situacija napeta.

Rusija morda pripravlja napad na mesto, pravi vodja mestne vojaške uprave Vadim Liakh: "Razmere so napete, ker je bilo ta teden mesto trikrat obstreljeno. Imeli smo tri mrtve, več ranjenih. Obstreljena je bila tudi mestna infrastruktura. Trenutno nimamo vode. Nismo imeli elektrike. Stalno pozivamo prebivalce, naj se evakuirajo," je dejal.

Ocenjuje, da je trenutno v mestu okoli 25 tisoč civilistov.

10.36 Ukrajina trdi, da odbija napade na vzhodu

Ukrajinska vojska je objavila najnovejše informacije. "V zadnjem dnevu so enote odbile pet ruskih napadov v Donjecku in Lugansku," so povedali v generalštabu oboroženih sil. Medtem se v središču Severodonjecka, pa tudi na Studenki proti mestu Liman nadaljujejo intenzivni spopadi.

10.29 Ukrajina obnovila diplomatska prizadevanja za hitro članstvo v EU

Ukrajina obnavlja diplomatska prizadevanja za hitro članstvo v EU. "Zelo težko bo reči ne, a še težje bo reči da," je dejal eden od evropskih diplomatov.

Končna odločitev, ki se bo verjetno razvila v osebni razpravi med evropskimi voditelji, bo najverjetneje sprejeta na vrhu EU z mnenjem dveh ključnih odločevalcev, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in kanclerja Olafa Scholza iz Nemčije.

9.28 Zelenski se je Zahodu zahvalil za obljubljeno orožje

Bitka za Severodoneck še ni končana, je danes, ko mineva sto dni od začetka vojne v Ukrajini, sporočila ukrajinska vojska. Medtem ko se na vzhodu Ukrajine nadaljujejo srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahvalil ZDA in drugim zaveznicam za obljube o dobavi sodobnega orožja.

Zelenski je v četrtkovem večernem videonagovoru omenil predvsem ameriški raketni sistem himars. "To orožje bo resnično pomagalo rešiti življenja naših ljudi in zaščititi našo državo," je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zahvalil se je tudi Švedski, ki je v četrtek Ukrajini med drugim obljubila dobavo protiladijskih raket.

Odzval se je tudi na dogovor EU o novih sankcijah proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. "Svet se končno odpoveduje ruski nafti," je dejal ukrajinski predsednik.

Ukrajinske sile so v bojih za Severodoneck dosegle nekaj uspehov, vendar se razmere na območju Donbasa v zadnjih 24 urah niso spremenile, je dejal Zelenski. Pred tem je v četrtek sporočil, da ruske sile nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja, vključno z že anektiranim Krimskim polotokom in ozemljem na vzhodu, ki je od leta 2014 v rokah proruskih separatistov.

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ji je ponoči uspelo zadržati položaje v mestu Severodoneck.

"Boji se nadaljujejo v središču Severodonecka," je ukrajinski generalštab zapisal v poročilu o razmerah in dodal, da ruske sile nenehno obstreljujejo ukrajinske položaje v mestu, pa tudi v predmestjih Borivsk in Ustinivka ter v mestu Lisičanski na drugi strani reke Siverski Donec.

Padec mesta Severodoneck bi Rusiji omogočil nadzor nad celotno regijo Lugansk. Po navedbah proruskega guvernerja regije Lugansk Sergija Gajdaja so ruske sile sicer zasedle že 80 odstotkov tega strateškega mesta.

Poleg tega je generalštab poročal o ruskih letalskih napadih na vas Mirna Dolina in neuspešnih poskusih vdora v bližnji naselji Metiolkin in Bilohorivka.

Po navedbah ukrajinske vojske so bili neuspešni tudi ruski poskusi, da bi Severodoneck z napadom na območje okoli Bahmuta odrezali od oskrbovalnih linij proti zahodu.

Na območju okoli Slovjanska naj bi ruske sile napredovale počasi. Poročilo navaja, da so mesto poskušale napasti iz Limana, in dodaja, da so bile ruske ofenzive s severa potisnjene nazaj, zaradi česar je sovražnik utrpel velike izgube, poroča dpa.

8.40 Hillary Clinton: Putin ima skoraj mesijansko vero vase

Nekdanja državna sekretarka ZDA Hillary Clinton je dejala, da ima ruski predsednik Vladimir Putin skoraj mesijansko vero vase in kritikov ne mara, še posebej, če gre za ženske. Clintonova je ob tem povedala, da je imela nekaj pozitivnih dogodkov glede sodelovanja s Putinom med letoma 2009 in 2013, ko je bil predsednik vlade Rusije, poroča Guardian. Toda odnos se je poslabšal, ko je kritizirala ruske volitve, ki so Putinu omogočile, da postane predsednik leta 2012.

Clintonova pravi, da si Rusi zaslužijo, da se sliši njihov glas in da se glasovi seštejejo zaradi protestov več deset tisoč ruskih državljanov. Nekdanja ameriška prva dama in kandidatka za predsednico trdi, da jo je takrat Putin kritiziral zaradi tega. Leta 2016 je Clintonova na predsedniških volitvah v ZDA izgubila proti Donaldu Trumpu.

Foto: Reuters

"Nisem bila presenečena, ko je Putin napadel Ukrajino"

"Putin ne mara kritikov, predvsem ženskih. Po volilni izjavi je postal zelo sovražen do mene. Kot vemo, je Putin to delal zato, da bi izvolili Trumpa," je dejala Clintonova med nastopom na festivalu Seno v Walesu.

Clintonova pravi, da je videla Putina, ki ima mesijansko vero vase in v tisto, za kar misli, da mu je usojeno. "Verjame v obnovo carske Rusije, to sem opazila, ko sem delala z njim," je dejala. Zaradi tega je, pravi, napisala opomine, da bo Putin postal grožnja Evropi, pa tudi preostalemu svetu. Upala pa je, da ga bodo prijateljski odnosi z ZDA prisilili, da odloži svoje agresivne ambicije.

"Žal me ni presenetilo, ko je napadel Ukrajino. Prijetno me je presenetilo, kako se vlada Volodimirja Zelenskega brani pred agresijo. Mislim, da je pozitivno, da je Nato Ukrajincem dobavljal orožje," je dejal Clintonova in dodala, da če bi Trump leta 2020 ponovno dobil oblast, bi verjetno ZDA umaknil iz zveze Nato.

8.28 Ruska pacifiška flota izvaja pomorske vaje z več kot 40 vojnimi ladjami

Ruska pacifiška flota je začela obsežne pomorske vojaške vaje, ki vključujejo več kot 40 bojnih ladij in 20 letal, poroča državna tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na obrambno ministrstvo. Vaje bodo trajale do 10. junija. Ruska poveljniška ladja Marshall Krilov, fregata Marshall Šapošnikov in skupina velikih protipodmorskih ladij in korvet, malih protipodmorskih ladij, minolovcev, raketnih čolnov in pomožnih ladij bodo med vajo delovali na določenih območjih Tihega oceana, je sporočilo ministrstvo.

8.25 Vojni inštitut: Rusi se borijo za nadzor nad zasedenim ozemljem

Ruske sile se po podatkih evropskega inštituta za vojne študije borijo za vzpostavitev "stalnega nadzora" na začasno zasedenih ozemljih.V inštitutu navajajo, da ruske sile "niso sposobne nadzirati lokalnega prebivalstva, uvažati uporabe ruske rubljevke ali izvajati birokratskih procesov".

#Russian forces made incremental, grinding, and costly progress in eastern #Ukraine on June 2, continuing operations to capture #Severodonetsk and further operations to capture #Lysychansk at the expense of other axes of advance. (1/3)

w/@criticalthreats: https://t.co/CVM28B1Ojx pic.twitter.com/LQ3KGRvwMl

— ISW (@TheStudyofWar) June 2, 2022

7.59 Zelenski: Ruska vojna je cinična

Predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se ukrajinske sile upirajo ruskemu napadu okoli mesta Severodoneck v vzhodni donbaški regiji.

"V boju v Severodonecku imamo nekaj uspeha. Vendar je prezgodaj za pogovor. Tam je trenutno najtežje. Tako kot v mestih in skupnostih v bližini – Ližansk, Bakmut in v drugih mestih, kjer Rusija močno napada."

"Ruska vojska uporablja vse svoje zmogljivosti orožja in sploh ne gleda ljudi. Še posebej cinično je, da v prvi vrsti napadov okupatorji zelo pogosto uporabljajo tiste ljudi, ki so bili v svojo vojsko všteti na prej zasedeno ozemlje Donjecka in luganske regije," je dejal Zelenski in se sklicevali na tako imenovano milico doneške in luganske Ljudske republike.

6.51 CNN: Rusija je spremenila cilj. Kratka vojna ni več mogoča.

Sto dni po začetku invazije ukrajinska morala ni padla. Ukrajinske enote, opremljene s sodobnim protitankovskim orožjem, ki so ga dobavljale ZDA in njihovi zavezniki, so opustošile ruske oklepne kolone, ukrajinske rakete so potopile raketno vodeno križarko Moskva, ponos ruske Črnomorske flote.

Konec marca je ruska vojska začela umikati svoje vojake z obrobja ukrajinske prestolnice, saj je trdila, da so se osredotočili na zavzetje vzhodne donbaške regije. Tri mesece po začetku invazije se zdi, da Rusija ni več usmerjena v kratko, zmagovito vojno v Ukrajini, niti je očitno ne more več doseči, poroča CNN.

6.11 Sto dni od začetka vojne

Za številne Ukrajince je trenutna invazija le podaljšek oboroženih spopadov, ki so izbruhnili v začetku leta 2014 in se končali z rusko priključitvijo Krima. Podoben scenarij se je takrat napovedoval v regijah Lugansk in Doneck, kjer so separatisti razglasili neodvisnost, a se je fronta po mednarodnem posredovanju ustalila.

Oktobra lani se je Rusija odločila presekati status quo. Ob meji z Ukrajino je začela kopičiti enote, oblasti pa so objavile vrsto zahtev, med drugim, da naj se zveza Nata odreče nadaljnjemu širjenju. V Natu so te zahteve zavrnili, Putin pa je 24. februarja odredil napotitev vojakov v Ukrajino.

Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva, kmalu zatem pa so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko trupel civilistov.

Novice Rusko zatočišče na Jadranu: "Prihajajo cele pisarne, skupine po 200, 300 ljudi"

Novice Putinova balkanska transverzala

Ruska vojska se je po začetnih ponižujočih porazih ter počasnem napredovanju v okolici Kijeva in na severu države aprila osredotočila na "popolno osvoboditev" Donbasa. Po skoraj stotih dneh vojne je tako ruska ofenziva zdaj videti bolj usklajena.

Ruske sile so si zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, ki ga bodo Ukrajinci težko osvobodili. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega naj bi Rusija zdaj nadzirala že petino ozemlja Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost, ob tem pa sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti.

Novice Bes ruskega oficirja: "J*** se, Putin, prasec! Zakaj nisi dal ukaza?"

Novice Slovenija v vojni za žito. Samooskrba nemogoča. #video