Spotkast
Četrtek, 25. 12. 2025, 4.00
9 ur, 17 minut
Spotkast z Evo Cimbola
Mateja Kržišnik in Ana Trampuž: NLP kot škatla z orodjem za življenje #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Eva je v Spotkastu tokrat gostila coachinji in trenerki Matejo Kržišnik in Ano Trampuž, soustanoviteljici Top Mind Journey, ki se posveča razvoju posameznika, mentalnemu treningu in zavestnemu delu z umom. Pogovor je bil usmerjen v zelo konkretna vprašanja, in sicer kaj sploh je nevrolingvistično programiranje (NLP), zakaj je uporabno v vsakdanjem življenju in kako lahko že z osnovnim razumevanjem naredimo velike spremembe.
Ana Trampuž je nevrolingvistično programiranje opisala zelo slikovito – kot škatlo z orodjem. "Ko moraš nekaj popraviti, je dobro vedeti, katero orodje uporabiti. NLP ti da nabor orodij in razumevanje, kdaj poseči po katerem," je pojasnila. NLP po njunem ni namenjeno temu, da bi postali nekdo drug, temveč da bolje razumemo sebe, svoje odzive in vzorce, po katerih delujemo.
Mateja Kržišnik je poudarila, da bi moral po njenem mnenju osnove NLP poznati vsak. Posebej jo veseli, da se njunih programov vse pogosteje udeležujejo vzgojitelji in učitelji, saj verjame, da ima NLP velik potencial prav v vzgoji in izobraževanju – pri komunikaciji z otroki, starši in sodelavci.
Coachinji in trenerki Ana Trampuž (levo) in Mateja Kržišnik (desno) sta skupaj ustanovili Top Mind Journey, kjer se posvečata razvoju posameznika, mentalnemu treningu in zavestnemu delu z umom.
Kako se ne pustiti iztiriti
Ob vprašanju, kaj bi moral slišati vsak, je Ana izpostavila zelo vsakdanjo izkušnjo: trenutke, ko nas nekdo ali nekaj spravi ob živce. "Vsak ima situacije ali ljudi, ki ga iztirijo. NLP ponuja tehnike, s katerimi lahko ta čustveni odziv zelo hitro umirimo, da nas ne vrže iz ravnotežja," je povedala.
Po njenem mnenju ni cilj, da se nam nič več ne zgodi, ampak da znamo upravljati s svojim notranjim stanjem, ko se zgodi.
NLP kot osebna prelomnica
Mateja je v pogovoru delila tudi osebno izkušnjo. Z NLP se je srečala v obdobju, ko je zase iskala rešitve, in danes pravi, da je bila to zanjo "najboljša terapija", saj je s pomočjo nevrolingvističnega programiranja naslovila tri ključna vprašanja: strahove, prepričanja in odgovornost do sebe.
Mateja Kržišnik je v Spotkastu delila tudi osebno izkušnjo z nevrolingvističnim programiranjem.
Pred tem jo je spremljalo veliko strahov – od strahu pred smrtjo in skrbi za otroke do strahu pred tem, kaj bodo rekli drugi. Prisotna so bila tudi močna prepričanja iz vzgoje in okolja: da mora ugajati, skrbeti za druge in se ves čas dokazovati. "Ogromno dela je zadaj, ker so v ozadju prepričanja, čeprav se jih dolgo sploh ne zavedamo," je poudarila.
Notranji dialog ustvarja zunanjo realnost
V pogovoru so se dotaknile tudi notranjega sveta posameznika. Ena izmed temeljnih idej NLP je, da se naš notranji svet vedno odraža navzven. Če smo ujeti v negativne misli in notranje monologe, se to začne kazati v vedenju, odnosih in počutju.
"Lahko ostanemo v negativni zanki ali pa zavestno poiščemo drugačen pogled. Na nek način se sami odločimo, ali bomo odprli črna ali barvna vrata," je povedala Ana.
"Lahko ostanemo v negativni zanki ali pa zavestno poiščemo drugačen pogled," pravi Ana Trampuž.
Od zavestnega učenja do avtomatizma
Mateja je Evo spomnila na prvo uro vožnje avtomobila, ko moraš razmišljati o tisoč in eni stvari in se ti zdi, da avtocesta nikoli ne bo realnost. "Potem pa vse skupaj postane avtomatizem. Enako je z vsakim znanjem – najprej je glava polna informacij, kasneje pa ogromno stvari počnemo na nezavedni ravni," je pojasnila.
Tudi NLP deluje po tem principu – z vajo in razumevanjem postanejo nove strategije del vsakdana.
Vprašanje "zakaj" pogosto zapre dialog
Posebej zanimiv del pogovora je bil namenjen vprašanju "zakaj". Obe sogovornici sta poudarili, da je to vprašanje v komunikaciji pogosto težavno, saj hitro sproži obrambni odziv. Namesto tega priporočata vprašanja na "k" – kaj, kako, koliko –, ki odpirajo pogovor in omogočajo razumevanje.
"Ravno različnost je tista, ki nama omogoča, da se dopolnjujeva in skupaj rasteva."
Dotaknile so se tudi družbenega izziva – nestrpnosti do drugačnih mnenj. Teme, kot so cepljenje, referendumi ali volitve, pogosto povzročajo razkole v družinah in med prijatelji. Po njunem mnenju je ključ v tem, da se naučimo sprejemati različna stališča, ne da bi jih doživljali kot osebni napad.
Skupna pot, zgrajena na skupnih vrednotah
Mateja in Ana sta spregovorili tudi o svojem sodelovanju. Odločitev za skupno pot je dozorela na pohodu na Jošta, kjer sta se odkrito pogovorili o svojih vrednotah, viziji in tem, kaj jima je v življenju res pomembno. Čeprav sta si po značaju in načinu delovanja zelo različni, to danes vidita kot prednost.
"Ravno različnost je tista, ki nama omogoča, da se dopolnjujeva in skupaj rasteva," sta sklenili.
