Četrtek, 2. 6. 2022, 6.55
1 leto, 10 mesecev
Rusija nadzira petino Ukrajine. "Bojujemo se proti skoraj vsej ruski armadi."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,46
40
99. dan vojne v Ukrajini. Rusija bo letos s prodajo nafte in zemeljskega plina najverjetneje zaslužila okoli 250 milijard evrov oziroma 20 odstotkov več kot lani. Kraljevina Savdska Arabija pa bo povečala črpanje nafte, da bi pomagala zahodnim državam (predvsem članicam Evropske unije) nadomestiti izpad energentov zaradi sankcij proti Rusiji. Savdska Arabija je sicer vsako leto na dnu vseh mednarodnih lestvic delovanja pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
20.55 Kremelj: Rusija ne bo zaprla "okna v Evropo" carja Petra
18.12 Skrivnostna usoda ruskih dezerterjev
16.39 V EU dosegli dogovor o sankcijah proti Rusiji
13.59 Zelenski: Rusija ima pod nadzorom 20 odstotkov Ukrajine
12.39 Slovaška bo Ukrajini dobavila osem havbic
11.10 Ruski vojaki v Ukrajini: Poslali so nas v klavnico brez pravega orožja
10.48 Zaradi Rusov sledi svetovna recesija? "O tem bodo pisali še 50 let."
10.05 Evropa bo nafto namesto iz Rusije očitno dobivala iz Savdske Arabije
9.28 Licemerstvo Evropske unije? Rusija do rekordnih zaslužkov z energenti.
8.47 Ruske sile vse bližje zavzetju Severodonecka
8.41 Inštitut za vojno objavil nove zemljevide in analize: "Jeza v Rusiji narašča"
8.26 Zelenski: 200 tisoč otrok na silo odpeljali v Rusijo
8.03 Danci na referendumu podprli sodelovanje v varnostnih strukturah EU
6.56 Merklova obsoja "barbarsko" rusko vojno
6.44 Civilisti se pred bombami skrivajo v kemični tovarni
20.55 Kremelj: Rusija ne bo zaprla "okna v Evropo" carja Petra
Kremelj je v četrtek sporočil, da ne namerava zapreti "okna v Evropo", ki ga je pred 300 leti odprl car Peter, čeprav je Zahod proti Moskvi uvedel najstrožje sankcije doslej zaradi invazije na Ukrajino.
Na vprašanje, ali bi Rusija obrnila zgodovino v zvezi z odprtjem Petra I. Evropi, je tiskovni predstavnik Kremlja odgovoril: "Nihče ne namerava ničesar zapreti."
Peter, ki je vladal od leta 1682 do 1725, je bil zaslužen za preoblikovanje Rusije v veliko evropsko silo in je ustanovil Sankt Peterburg, znan kot "okno v Evropo". Leta 1721 je ustanovil Rusko cesarstvo.
Putin je "velik občudovalec zgodovine" in se zelo dobro zaveda Petrove zapuščine, je dejal Peskov.
"Ko že govorimo o Petru Velikem, Putin zelo ceni vlogo tega človeka v naši zgodovini," je dodal.
Peter je poskušal uvesti zahodno tehnologijo in se znebiti tradicije, ki je po njegovem ovirala razvoj Rusije kot sile, čeprav so njegove reforme okrepile avtokracijo v Rusiji.
18.12 Skrivnostna usoda ruskih dezerterjev: "Če ne boste šli tja, boste 15 let hodili po dvorišču zapora"
Na stotine ruskih vojakov je pobegnilo pred bojem v Ukrajini ali pa ni hotelo sodelovati v akciji, piše The Wall Street Journal.
Pentagon je aprila menil, da je ruska vojska v invaziji na Ukrajino utrpela izgubo približno četrtine svojih razporejenih sil. Dezerterstvo je pomanjkanje vojaških sil še poslabšalo.
Ruske oblasti imajo težavo, kako kaznovati dezerterje, ne da bi pritegnili pozornost javnosti. Vojski primanjkuje delovne sile, zato iščejo nabornike, ki bi pomagali preobrniti razmere v Ukrajini.
Dezertiranje doslej ni bilo strožje kaznovano, kazni so bile večinoma omejene na odpoved. Ker Rusija Ukrajini ni napovedala vojne, je malo pravne podlage za kazenske ovadbe proti tistim, ki nočejo sodelovati v vojaških operacijah v tujini, pravi odvetnik Mihail Benjaš, nekdanji pomočnik vojaškega tožilca, ki brani vojake, odpuščene zaradi neposlušnosti.
Odvetnik Benjash trdi, da je v nekaj dneh po invaziji Rusije na Ukrajino več kot tisoč pripadnikov nacionalne garde in notranjega ministrstva poiskalo pravno pomoč.
Vojaški odlok, izdan 4. marca, ki ga je podpisal poveljnik ruske baze, je odredil izpustitev več sto vojakov, ki so zavrnili ukaze na dolžnosti blizu meje z Ukrajino. Vojaški sodnik v Nalčiku je 25. maja zavrnil pritožbe 115 odpuščenih ruskih gardistov.
Ruska zakonodaja predvideva do deset let zapora za upokojeno vojaško osebje. Dezerterjem je kazen prihranjena le v primeru, če lahko dokažejo, da so delovali pod velikim pritiskom ali da so imeli osebne težave, zaradi katerih so pobegnili.
Kazen za zavrnitev ukazov se je doslej zmanjšala na odpuščanje vojakov brez izplačila zaostalih plač, pravi ruski vojaški strokovnjak Pavel Luzin.
Iz zvočnega posnetka, ki ga je 22. aprila objavil ruski neodvisni medij Mediazona, je mogoče razbrati, kako poveljnik baze vojakom govori, da nimajo druge izbire, kot da gredo na fronto. "Če ne boste šli tja, boste 15 let hodili po dvorišču zapora," jim je zagrozil.
Poleg vojakov so ogroženi tudi odvetniki, ki branijo ruske dezerterje, in novinarji, ki poročajo o primerih. Odvetnik Benjaš je bil 13. aprila zaradi izjav na YouTubu obtožen diskreditacije ruskih oboroženih sil, zato so ga odpustili z vojaškega tožilstva.
16.50 Rusija priznala: Eden od naših poveljnikov je bil ubit v Donbasu
Ruska nacionalna garda je sporočila, da je bil eden od njenih poveljnikov ubit v boju proti ukrajinskim silam v Donbasu.
Gre za redko izpoved Rusije o izgubah na bojišču v Ukrajini. Navajajo, da gre za boje, v katerih je na ukrajinski strani sodeloval tudi Ben Grant, sin konservativnega britanskega poslanca.
Ruska nacionalna garda, znana tudi kot Rosguardia, je sporočila, da je bil narednik Adam Bisultanov ubit 26. maja med "reševanjem tovarišev, ki opravljajo bojno nalogo".
V izjavi ruske državne tiskovne agencije RIA so še zapisali, da se je "pozneje izkazalo, da je bila enota nacionalne garde vpletena v spopad s skupino plačancev iz Velike Britanije".
16.39 V EU dosegli dogovor o sankcijah proti Rusiji
Potem ko so voditelji EU v začetku tedna dosegli politični dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, vključno z delnim embargom na uvoz ruske nafte, so članice dosegle še dogovor na tehnični ravni, je francosko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju. Dogovor so dosegle po tem, ko so s seznama sankcioniranih oseb umaknile patriarha Kirila.
Voditelji članic EU so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte v EU, ki bo sprva vključeval le nafto, uvoženo po morju. Začasno pa bo izvzeta surova nafta, dobavljena po naftovodih. EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih.
Kot je na Twitterju zapisalo francosko predsedstvo Svetu EU, bo do konca leta dejansko prekinjenih 92 odstotkov uvoza nafte iz Rusije.
13.59 Zelenski: Rusija ima pod nadzorom 20 odstotkov Ukrajine
Rusija ima pod nadzorom približno petino ozemlja Ukrajine, bojna linija pa je dolga okoli tisoč kilometrov, je danes po poročanju The Guardiana dejal ukrajinski predsednik Voldomir Zelenski. Po njegovih besedah v vojni vsak dan umre okoli sto Ukrajincev. "Branimo se proti skoraj celotni ruski armadi. Vse ruske vojaške enote, ki so usposobljene za boj, so del ruske invazije," je še dejal Zelenski.
Zelensky today on the consequences of Russia's invasion: 20% of Ukraine's territory, almost 125,000 sq km, is under Russian control. About 300,000 sq km are contaminated with mines and UXO. Almost 12 million people have been internally displaced, more than 5 million fled abroad.
— Christopher Miller (@ChristopherJM) June 2, 2022
12.39 Slovaška bo Ukrajini dobavila osem havbic
Slovaška bo Ukrajini dobavila osem samovoznih havbic Zuzana 2, je sporočilo obrambno ministrstvo v Bratislavi in navedlo, da je posel sklenjen na podlagi komercialne pogodbe, ki jo je podpisalo proizvodno podjetje v državni lasti, poroča britanski BBC.
Havbica Zuzana je vodilni izdelek slovaške obrambne industrije in edini težki oborožitveni sistem, ki ga proizvajajo v državi. Po navedbah proizvajalca lahko strelja z vsemi vrstami Natovega streliva kalibra 155 mm.
V nasprotju s prejšnjo dobavo protiraketnega sistema S-300 tokrat ni šlo za darilo, temveč za komercialno prodajo. Proizvodno podjetje v državni lasti upa, da bodo na podlagi tega v prihodnje naročila prihajala tudi iz drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Slovaška je Ukrajini sicer že zagotovila 153 milijonov evrov vreden vojaški material.
Ukrajini bodo orožje dobavile tudi Nemčija, ki naj bi državi dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam in sodobni radarski sistem, ter ZDA, ki bodo v Ukrajino poslale raketni sistemom himars, več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele.
11.10 Ruski vojaki v Ukrajini: Poslali so nas v klavnico brez pravega orožja
Zahodni mediji so objavili videoposnetek (katerega verodostojnosti ni mogoče potrditi), v katerem naj bi ruski vojaki domači javnosti želeli razkriti, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini. Ruski vojaki tako tožijo, da so lačni in prezebli ter da so jih poslali v "klavnico brez pravega orožja". Na posnetku tudi trdijo, da nimajo dostopa do zdravil.
Video from pro-Russian Telegram: DNR 113th regiment complains to Putin they’ve been fighting on the front in Kherson region “in hunger and cold;” no meds. They say they’re thrown to the slaughter without proper weapons, and ask to return to Donetsk, to stop mobilization there. pic.twitter.com/jLDTil2nmK
— Christopher Miller (@ChristopherJM) June 2, 2022
10.48 Svetovna recesija zaradi Rusov? "O tem bodo pisali še 50 let."
"Trenutno stanje je kar sončno. Vsi menijo, da bo centralni banki uspelo rešiti trenutni položaj. Vendar je hurikan že na poti," je po poročanju CNN tudi o vplivu ruske invazije na svetovno gospodarstvo dejal prvi mož ameriške banke JPMorgan Jamie Dimon.
Po njegovih besedah se njegova banka že pripravlja na "slabo situacijo" in "nebenigno poslovno okolje". Največja težava po Dimonovem mnenju je trenutno inflacija, ki zakriva pravo stanje v gospodarstvu. "Centralne banke dvigujejo obrestne mere, hkrati pa prodajajo državne obveznice. Gospodarstvo ni pripravljeno na to. O trenutnem dogajanju se bo v zgodovinskih knjigah pisalo še 50 let," je dejal Dimon, ki pa kljub pesimističnim besedam meni, da trenutni položaj ni podoben dogajanju v letih 2007–08, ko se je svet spopadal s finančno krizo.
10.05 Evropa bo nafto namesto iz Rusije očitno dobivala iz Savdske Arabije
Kraljevina Savdska Arabija bo povečala črpanje nafte, da bi pomagala Zahodnim državam (predvsem članicam Evropske unije) nadomestiti izpad energentov zaradi sankcij proti Rusiji, poroča Financial Times. Savdijci so se do zdaj upirali idejam (predvsem je šlo za politične pritiske iz ZDA), da bi povečali črpanje nafte. Cene črnega zlata se medtem gibljejo blizu 120 ameriških dolarjev za sod in so že skoraj dosegle rekordne ravni zadnjega desetletja.
Savdska Arabija je sicer vsako leto na dnu vseh mednarodnih lestvic delovanja pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Država je vpletena tudi v krvavo državljansko vojno v Jemnu, je pa tudi ena izmed zadnjih držav na svetu, kjer je smrtna kazen ne samo legalna, temveč se v nekaterih primerih izvaja tudi javno.
9.28 Licemerstvo Evropske unije? Rusija do rekordnih zaslužkov z energenti.
Rusija bo letos s prodajo nafte in zemeljskega plina najverjetneje zaslužila okoli 250 milijard evrov oziroma 20 odstotkov več kot lani, poroča Bloomberg. Čeprav mednarodna skupnost že mesece uvaja gospodarske sankcije proti Rusiji, članice EU pa pospešeno odpovedujejo nakupe nafte in zemeljskega plina, Rusija s prodajo energentov vsak dan služi več. V povprečju okoli 700 milijonov evrov na dan. Razlog se skriva v skoku cen energentov, samo zemeljski plin se je od začetka ruske invazije podražil za okoli 50 odstotkov.
Milijarde iz Evrope za rusko vojsko
Največji kupec ruskih energentov so članice Evropske unije. Lani so tako Evropejci kupili 50 odstotkov vse nafte in 75 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki so ga Rusi izvozili. In tudi letos, kljub vsem embargom in sankcijam, Evropejci ostajajo najboljše stranke Rusije. Samo v prvih dveh mesecih po začetku ruske invazije na Ukrajino so članice EU zapravile 39 milijard evrov za ruske energente. Največji kupec je seveda Nemčija, ki je zapravila skoraj osem milijard evrov. Sledita ji Nizozemska (šest milijard evrov) in Italija (4,3 milijarde evrov). Kot poročajo različne mednarodne institucije, je prodaja energentov Evropski uniji glavni vir denarja za financiranje ruske invazije.
Sankcije, embargi …
Evropska unija vsaj na načelni ravni poskuša z različnimi sankcijami in embargi ustaviti dotok denarja iz svojih članic. Tako smo ta teden bili priča "zgodovinskemu" dogovoru o prenehanju kupovanja ruske nafte. Ki pa ne velja za določene članice EU, kot je Madžarska. Včeraj pa je odjeknila informacija, da je Nemčija popustila Kremlju in začela za energente plačevati v rubljih. Medtem pa je včeraj ruski energetski velikan Gazprom potrdil, da je skladno s torkovo napovedjo prekinil dobavo plina danskemu energetskemu podjetju Orsted .
8.47 Ruske sile vse bližje zavzetju Severodonecka
Ruske sile so po več dneh slovitih spopadov vse bližje zavzetju Severodonecka. Kot je danes sporočil guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, so zasedle že 80 odstotkov mesta. Sporočil je še, da se boji na ulicah nadaljujejo, in obljubil, da se bodo ukrajinske sile do konca borile za mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ulični boji se nadaljujejo," je Gajdaj na Telegramu sporočil glede poteka spopadov za ključno mesto, z zavzetjem katerega bi ruske sile še dodatno okrepile svoj prijem nad območjem Donbasa, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk.
"Najtežje razmere so v regiji Lugansk, kjer skuša sovražnik premakniti naše enote s položajev," je sporočil prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni.
Zalužni je v telefonskem pogovoru poveljniku francoskih oboroženih sil, generalu Thierryju Burkhardu poudaril, da ima sovražnik odločilno prednost v artileriji. Dodal je, da želi, da bi bile njegove enote opremljene z orožjem, kakršno uporablja vojaška zveza Nato. "To bo rešilo življenja naših ljudi," je še dejal.
Ukrajinske sile so ta teden dobile spodbudo, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da so na poti naprednejši raketni sistemi, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket in ima doseg približno 70 kilometrov. Poleg tega bodo ZDA v Ukrajino poslale še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele.
Vendar analitiki opozarjajo, da nove rakete verjetno ne bodo nenadoma spremenile razmer, saj ukrajinska vojska potrebuje čas, da se nauči, kako jih učinkovito uporabljati, še piše AFP.
8.41 Inštitut za vojno objavil nove zemljevide in analize: "Jeza v Rusiji narašča"
The Ukrainian counteroffensive in #Kherson Oblast has gotten the attention of Russian forces in the area. The Russians are now scrambling to secure the vital ground line of communication (GLOC) the Ukrainians have threatened.
— ISW (@TheStudyofWar) June 1, 2022
New w/ @criticalthreats: https://t.co/7CkH3SCBdL pic.twitter.com/zQUG7rh2nm
Inštitut za preučevanje vojne je objavil novo analizo in zemljevid konflikta v Ukrajini. "Ruski vojaški blogerji izražajo vse večjo zaskrbljenost in jezo zaradi ukrajinske protiofenzive na področjih, ki so jih ruske sile zavrnile kot prednostno nalogo in se osredotočile na Severodoneck. Proruski telegramski kanal Dmitriyev je za več kot sto tisoč privržencev sporočil, da so ukrajinske sile v celoti sposobne zadati "boleče udarce" ruskim silam na območju Hersona, Kartuva in Zaporistova zaradi pomanjkanja ustreznih ruskih obrambnih sil na teh območjih," piše Inštitut.
8.26 Zelenski: 200 tisoč otrok na silo odpeljali v Rusijo
Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da je med Ukrajinci 200 tisoč otrok, ki so jih na silo odpeljali v Rusijo. Dodal je, da je bilo v vojni do zdaj ubitih 243 otrok, 446 jih je ranjenih, 139 pa pogrešanih.
"Namen te kriminalne politike ni samo kraja ljudi, temveč tudi, da tisti, ki so bili izgnani, pozabijo na Ukrajino in se ne morejo vrniti. Ukrajine ni mogoče osvojiti, naši ljudje se ne bodo predali in naši otroci ne bodo postali last okupatorjev," je dejal Zelenski.
8.17 Pele javno poziva Putina k zaustavitvi vojne
Brazilska nogometna legenda Pele je ruskega predsednika Vladimirja Putina javno pozval, naj konča vojno v Ukrajini. "Ustavite invazijo. Za to nadaljevanje nasilja ni nobenega opravičila," je 81-letnik pozval Putina v pismu, objavljenem na svojem računu na Instagramu.
Ko se je v preteklosti srečal s Putinom in si izmenjal nasmeh, ki ga je spremljal dolg stisk roke, ni nikoli pomislil, "da bomo nekega dne tako razdeljeni, kot smo zdaj", je zapisal Pele na Instagramu.
"Moč za konec tega konflikta je v vaših rokah. Istih rokah, ki sem jih stisnil v Moskvi, ko smo se nazadnje srečali leta 2017," je še zapisal Pele.
Ukrajinska nogometna reprezentanca je v sredo zvečer zmagala v polfinalu končnice za svetovno prvenstvo v Katarju, ko je s 3:1 v Glasgowu premagala Škotsko. Zdaj bo igrala za zadnjo evropsko vstopnico za svetovno prvenstvo v nedeljo proti Walesu.
Pele je zapisal, da Ukrajina na nogometni tekmi s Škotsko poskuša vsaj 90 minut pozabiti na tragedijo, ki je doletela njeno državo. "Boj za mesto na svetovnem prvenstvu je težka naloga – skoraj nemogoča, ko je ogroženih toliko življenj," je še zapisal legendarni Brazilec.
Zdaj 81-letni Pele ima že vrsto let težave z zdravjem. Bolnišnico je nazadnje zapustil konec aprila po ponovnem zdravljenju tumorja na debelem črevesu, ki so mu ga odkrili pred več kot pol leta. V začetku septembra so mu odstranili tumor, ki so ga zdravniki odkrili med rutinskim pregledom na kliniki v Sao Paulu.
V Braziliji se tako že nekaj čet nadaljuje skrb za zdravje enega najboljših, nedvomno pa najslavnejšega nogometaša države. Ta je za reprezentanco odigral 92 tekem in se v letih 1958, 1962 in 1970 z njo veselil tudi naslova svetovnih prvakov.
8.03 Danci na referendumu podprli sodelovanje v varnostnih strukturah EU
Danski volivci so v sredo na referendumu z veliko večino podprli odpravo desetletja trajajoče izključitve države iz skupne obrambne politike EU, kažejo uradni izidi. Za ukinitev izvzetja je glasovalo 66,9 odstotka od 4,3 milijona danskih volilnih upravičencev, 33,1 odstotka pa jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Danska je nocoj poslala zelo pomembno sporočilo. Našim zaveznikom v Evropi in Natu ter ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Dokazujemo, da ko Putin napade svobodno državo in ogrozi stabilnost v Evropi, se tudi drugi povežemo," je referendum komentirala danska premierka Mette Frederiksen.
"Danska se lahko zdaj vključi v evropsko sodelovanje na področju obrambe in varnosti. In tega sem zelo zelo vesela," je še povedala. Pred tem je Frederiksenova ob oddaji svojega glasu dejala, da je Danska premajhna, da bi bila sama v zelo zelo negotovem svetu.
Na referendum se je odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je odločitev danskega naroda označil za zgodovinsko ter dodal, da bo koristila Evropi, EU in Danski.
Odločitev je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Pozdravljam odločno sporočilo o zavezanosti naši skupni varnosti, ki so ga danes poslali Danci. Dansko strokovno znanje na področju obrambe je zelo cenjeno. Prepričan sem, da bo ta odločitev koristila tako Danski kot EU," je zapisala na Twitterju.
Danska bo v prihodnosti tako lahko sodelovala v evropskih programih sodelovanja na področju varnosti in obrambe – na primer v vojaških misijah EU v tujini.
Preobrat v več kot 30 let stari obrambni politiki Danske se napoveduje v času, ko so se tudi druge evropske države po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja odmaknile od svojih dolgoletnih stališč na področju obrambne in varnostne politike. Za članstvu v Natu sta tako nedavno zaprosili Švedska in Finska, ki sta bili prej nevtralni. Danska je sicer članica Nata od leta 1949.
7.09 Prva dama Ukrajine pravi, da predaja ozemlja Rusiji ne bi končala vojne
Predaja ozemlja Rusiji bi pomenila "predajo svobode" in ne bi končala invazije predsednika Putina, je dejala prva dama Ukrajine Olena Zelenska. "Ukrajinci običajno ne morejo sprejeti vseh tistih izjav, ki jih včasih slišimo od voditeljev držav – v nekaterih primerih voditeljev velikih in vplivnih držav. Ne moreš se kar tako odpovedati delom svojega ozemlja, kot bi se odrekali svobodi," je v intervjuju za ABC News dejala Zelenska.
6.56 Merklova obsoja "barbarsko" rusko vojno
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v prvem javnem nagovoru po šestih mesecih napad Rusije na Ukrajino označila za kršitev mednarodnega prava in "globoko prelomnico" v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. "Moja solidarnost je z Ukrajino, ki jo je Rusija napadla in ki podpira svojo pravico do samoobrambe," je pozno v sredo dejala Merklova. Dejala je, da podpira prizadevanja trenutne nemške vlade, Evropske unije, Združenih držav Amerike, Nata, G7 in ZN, da bi zagotovili ustavitev "barbarske vojne in agresije Rusije".
6.44 Civilisti se pred bombami skrivajo v kemični tovarni
Po večtedenskem obstreljevanju v prizadevanjih za popoln nadzor nad industrijsko donbaško regijo so ruske sile konec preteklega tedna vstopile v največje mesto, ki je v vzhodnem Lugansku še vedno pod ukrajinskim nadzorom. Iz Ukrajine so v torek sporočili, da je ruski zračni napad zadel tank z dušikovo kislino v Severodonecku, zaradi česar se je ustvaril velik rožnati oblak.
Civilisti so se pred ruskimi izstrelki skrili v zavetišča pod ukrajinsko kemično tovarno Azot, kjer pa je še vedno veliko zalog nevarnih snovi, je opozoril guverner Luganska Sergij Hajdaj in dodal, da so pod tovarno "močna sovjetska" zavetišča.
40