Sreda, 1. 6. 2022, 18.41
1 leto, 10 mesecev
Bes ruskega oficirja: "J*** se, Putin, prasec! Zakaj nisi dal ukaza?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
69
Marsikdo v Ukrajini se po poslušanju prestreženega telefonskega klica sprašuje, kako lahko polkovnik Kovtun zagovarja takšno agresijo zoper Ukrajino in posebej Kijev, ko pa ima v Ukrajini zelo številčno družino. Tudi sam je bil rojen v Ukrajini.
98. dan vojne v Ukrajini. Visoka predstavnika ruske vojske, polkovnika Vitalij Kovtun in Maksin Vlasov, sta v telefonskem pogovoru 14. aprila, ki so ga prestregli in zdaj javno objavili ukrajinski obveščevalci, ostro kritizirala ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove najtesnejše sodelavce. Njun srd je vzbudilo dejstvo, da ruska vojska v začetnem stadiju invazije ni uspela zasesti ukrajinske prestolnice Kijev.
Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:
18.25 Ruska oficirja v prestreženem telefonskem klicu "popljuvala" vodstvo ruske vojske vključno s Putinom
14.44 Švica prepovedala Danski dobavo svojih oklepnikov Ukrajini
14.33 "Zelenski je vojni zločinec. In kot takemu mu bomo sodili."
13.40 Rusija opozarja na možnost konflikta z ZDA zaradi nove dobave orožja Ukrajini
11.55 Nemčija popustila Putinu in za plin plačala v rubljih
11.40 Scholz Ukrajini zagotovil dobavo sodobnega sistema protiletalske obrambe
11.28 Rusi intenzivno urijo bataljon z jedrsko oborožitvijo
8.54 Rusi bombardirali kemično tovarno: "To je norost"
7.02 ZDA bodo Ukrajini poslale sodobne raketne sisteme srednjega dosega
00.21 Eden Putinovih najtesnejših sodelavcev obtožuje Poljsko, da si želi prisvojiti dele Ukrajine
18.25 Ruska oficirja v prestreženem telefonskem klicu "popljuvala" vodstvo ruske vojske vključno s Putinom
Telefonski klic med polkovnikoma Vitalijev Kovtunom in Maksinom Vlasovim je razkril, da so bili ruski vojaški poveljniki na fronti v Ukrajini že manj kot dva meseca po začetku invazije zelo nezadovoljni z ukazi iz Kremlja.
"J**ena raketa bi morala takoj zadeti parlament v Kijevu. Tako pač je, j***ga. Zakaj ni bilo rakete? Ne razumem, j*** se, Putin, prasec! Zakaj ni raketa poletela v Kijev, da bi mislili ... j***mti, nekaj je narobe, nekaj ni bilo narejeno prav. Četudi rakete ne bodo zadele svojih tarč, naj bodo prestrašeni. Vseeno mi je, bom poklical FSB (rusko obveščevalno službo) in jim povedal, kako in kaj."
Par oficirjev je pokomentiral tudi Sergeja Šojguja, ruskega ministra za obrambo. "On je laik. Njegova služba ni zanj. On je samo j***ni zabavljač," je dejal Vlasov, Kovtun pa je bil še bolj oster: "Šojgu je za en drek. 'Zrihtal' ni nobenih najemnikov. Zakaj bi sploh prišli, če jih plačujejo zanič?"
"Šojgu je na kup zbobnal vse te bedake. En ni še nikoli služil v vojski, drugi so ritolizniki," je bil Vlasov kritičen do izbire visokih oficirjev, ki jim je invazijo Ukrajine zaupal ruski politični vrh.
Vladimir Putin se zaveda, da so ga v Moskvi z izbiro generalov, ki so vodili "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini, malo polomili. Prav danes je ruska medijska hiša RBC poročala, da je Putin v ponedeljek osebno, s podpisom odloka, odpustil kar pet generalov.
14.44 Švica prepovedala Danski dobavo svojih oklepnikov Ukrajini
Švicarske oblasti so dale veto na prošnjo Danske, da pošlje oklepna transportna vozila švicarske proizvodnje Ukrajini. Pri tem se sklicujejo na politiko nevtralnosti, v skladu s katero Švica ne dostavlja orožja na konfliktna območja, je danes poročala švicarska televizija SRF. Danska tako ne more dati Kijevu na razpolago švicarskih oklepnikov.
Švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve (Seco) je zavrnil zahtevo Koebenhavna, da Ukrajini dostavi okoli 20 oklepnih vozil piranha III švicarske izdelave, je v Bernu danes potrdil tiskovni predstavnik sekretariata.
Nevtralna Švica od držav, ki kupujejo švicarsko orožje, zahteva, da zaprosijo za dovoljenje za ponovni izvoz tega orožja, poroča Reuters.
Podobno je Seco aprila Nemčiji prepovedal pošiljanje švicarskega streliva v Ukrajino, ki se brani pred rusko agresijo, prav tako pa je zavrnil podobno prošnjo Poljske o dobavi orožja vzhodni sosedi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Švicarska nevtralnost se v luči vojne v Ukrajini sooča z doslej največjo preizkušnjo zadnjih desetletij. V domači javnosti se odvija razprava o tem, kakšno stališče zavzeti glede politike, ki je državo obdržala izven obeh svetovnih vojn.
Je pa Švica zavrnila dosedanjo prakso in sprejela sankcije, ki jih je proti Rusija zaradi invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija, še navaja Reuters.
14.33 "Zelenski je vojni zločinec. In kot takemu mu bomo sodili."
"Sodili bomo vsem ukrajinskim politikom, ki so na oblasti od leta 2014. Tudi Zelenskemu, ki je vojni zločinec. In za njegove vojne zločine mu bomo sodili," je po poročanju Newsweeka dejala predstavnica samooklicane Ljudske republike Doneck Jelena Šiškina.
"Za vojne zločine niso odgovorni samo tisti, ki imajo v rokah orožje in pritisnejo na petelina, temveč tudi generali in predsednik države," je še poudarila šiškinova. Po njenem mnenju je Zelenski med drugim odgovoren tudi za pošiljanje "neonacijev v Donbas, ki so pobijali civiliste".
13.46 Unicef: V Ukrajini ubitih vsaj 262 otrok
Več kot pet milijonov ukrajinskih otrok je odvisnih od humanitarne pomoči, so danes sporočili iz Unicefa. Ob mednarodnem dnevu zaščite otrok, ki se obeležuje 1. junija, so v Unicefu opozorili, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini v napadih ubitih vsaj 262 otrok, ranjenih pa vsaj 415.
Trije milijoni otrok v Ukrajini in več kot 2,2 milijona otrok iz Ukrajine v državah, ki gostijo begunce, potrebujejo humanitarno pomoč. Skoraj dva od treh otrok sta bila razseljena zaradi spopadov.
Po podatkih, ki jih je preveril Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, vsak dan v Ukrajini v povprečju ubijejo več kot dva otroka, več kot trije so ranjeni – večinoma v napadih z eksplozivnim orožjem na naseljenih območjih.
V Unicefu, ki je sklad Združenih narodov za otroke, pri tem poudarjajo, da je bilo med vojno v Ukrajini poškodovanih ali uničenih 256 zdravstvenih ustanov in na stotine šol po vsej državi.
"Brez takojšnje prekinitve spopadov in dogovora o miru bodo otroci še naprej trpeli – posledice vojne pa bodo vplivale na ranljive otroke po vsem svetu," je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica Unicefa.
13.40 Rusija opozarja na možnost konflikta z ZDA zaradi nove dobave orožja Ukrajini
Načrtovana nova dobava ameriškega orožja Ukrajini, vključno z naprednimi raketnimi sistemi, povečuje tveganje, da bi to potegnilo ZDA v neposreden konflikt z Rusijo, opozarjajo v Moskvi. Washington s tem "priliva olje na ogenj", je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je opozoril na negativne posledice naftnega embarga EU.
Politika ZDA je "boj proti Rusiji do zadnjega Ukrajinca", je dejal Peskov. Tovrstne dobave orožja po njegovih besedah ukrajinskega vodstva ne spodbujajo k ponovnemu začetku mirovnih pogajanj. Prepričan je, da ZDA "namerno in premišljeno prilivajo olje na ogenj", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je odločila, da bo Ukrajini, ki se sooča z okrepljeno agresijo ruskih sil na vzhodu države, poslala napredne raketne sisteme, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket. Uradna odločitev o tem bo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na vire v vladi, objavljena danes.
13.28 "Rusi v zameno za pitno vodo silijo Ukrajince v prisilno delo"
"Ruska vojska prebivalce Mariupola sili v prisilno delo. V zameno jim vojska dostavlja pitno vodo," je po poročanju Kyiv Independent dejal župan mesta Vadim Bojčenko. Po njegovih besedah v mestu ni pitne vode že od aprila. "Prebivalci med drugim tudi pomagajo Rusom skriti dokaze o vojnih zločinih," je še dejal Bojčenko.
⚡️ Mayor: Russians make Mariupol residents help them in exchange for access to drinking water.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 1, 2022
Mayor Vadym Boychenko said on national television that Mariupol residents don’t have access to normal supply of drinking water since April.
11.55 Evropa pred kolapsom? Nemčija popustila Putinu in za plin plačala v rubljih.
Nemška energetska velikana RWE in Uniper sta sporočila, da sta za ruski plin plačala v rubljih. To je že nekaj časa zahteva Rusije, ki se zaradi mednarodnih sankcij spopada s pomanjkanjem tujih valut. Te potrebuje za odplačevanje dolgov v tujini. Do zdaj so zahodne države odbijale zahteve Kremlja, naj energetske račune Rusiji poravnajo v rubljih.
Kaj današnja odločitev pomeni za razmerja med članicami EU, še ni jasno. Spomnimo, države imajo velike težave pri iskanju kompromisov glede embarga na ruske energente. Ta teden smo spremljali boj med članicami glede ruske nafte, v katerem je na koncu zmagal madžarski predsednik vlade Viktor Orban. Tako Madžarska kot Slovaška bosta od Rusije še naprej lahko kupovali nafto, medtem ko so druge članice EU vzpostavile embargo.
Ruski energetski velikan Gazprom pa je danes na spletni strani potrdil, da je skladno s torkovo napovedjo prekinil dobavo plina danskemu energetskemu podjetju Orsted in dobavo plina v Nemčijo prek podjetja Shell Energy Europe. Obseg Gazpromove dobave zunaj regije se je sicer med januarjem in majem na letni ravni skrčil za dobro četrtino.
Dobavo so ustavili dan za tem, ko je Gazprom sporočil, da sta Orster in Shell zavrnila plačevanje plina v rubljih, kot je to zahtevala Moskva.
"To bi pomenilo pravo tehnološko pogorišče"
"Embargo na ruske energente kratkoročno vpliva predvsem na špekulativne borzne pritiske na rast teh cen. Srednjeročno se lahko pritisk še stopnjuje, predvsem v fazi, ko bodo pošle zaloge surove nafte v rafinerijah. Glede na to, da je pred vojno okoli 50 odstotkov ruskega izvoza nafte pokrilo povpraševanje evropskih držav, azijskih pa le okoli 20 odstotkov, bo Rusiji izjemno težko zapolniti nastalo vrzel. Dolgoročno bo ruska naftna industrija utrpela še precejšnje izgube zaradi nedostopnosti novih tehnologij in nevlaganj v razvoj. Če se bo vojna v Ukrajini in z njo prepoved trgovanja z Rusijo zavlekla v leta, bo to pomenilo pravo tehnološko pogorišče, enako, kot se je pripetilo Iraku ob embargu s koncem prejšnjega stoletja," je posledice embarga EU na rusko nafto komentiral Branko Železnik iz borzno-posredniške družbe EQUITO.
Glede tega, kakšne bodo posledice za države EU, pa je dejal: "Vsekakor višja cena energentov in posledično vseh drugih dobrin, ki jih potrošniki občutimo že danes. Izpad se bo tako ali drugače nadomestilo, a cene vsekakor ne bodo niti približno na ravneh ruskih. Nekatere OPEC-članice so že najavile, da jim omejene proizvodne kapacitete ne dopuščajo zapolnjevanja vrzeli."
"Vloga ZDA je, kot vedno do zdaj, ko je v Evropi divjala vojna, da dobro zaslužijo. Sami niso niti približno toliko odvisni od ruske nafte kot EU. Katere kanale in vzvode bodo uporabili, da nam bodo dobrosrčno nadomestili izpad, pa je vprašanje za njihove strice. Prepričan pa sem, da bo stric Sam dobro zaslužil," je sklenil.
11.40 Scholz Ukrajini zagotovil dobavo sodobnega sistema protiletalske obrambe
Nemčija naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je v parlamentu danes dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je ob tem napovedal tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. V svojem nastopu je ponovil, da je cilj nemške vlade, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v vojni.
Nemčija bo ukrajinskim oboroženim silam dostavila tudi sodoben sledilni radar, ki bo lahko zaznal topništvo, je v bundestagu dejal Scholz. Napovedal je še, da bo Nemčija v skladu s svojimi tehničnimi zmožnostmi podprla dobavo večnamenskih raket Ukrajini, ki so jo napovedale ZDA.
Pri protiletalskem sistemu gre po navedbah Scholza za Iris-T proizvajalca Diehla, s čimer bodo Kijevu dobavili najsodobnejši sistem zračne obrambe, ki ga Nemčija premore. "S tem omogočamo Ukrajini, da celotno mesto zaščiti pred ruskimi zračnimi napadi," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Cilj nemške vlade je zagotoviti, da ruski predsednik Putin ne zmaga v vojni, ki jo je začel v Ukrajini, je med današnjo razpravo o proračunu zatrdil Scholz. "Naš cilj je, da se Ukrajina lahko brani in da je pri tem uspešna," je dodal.
Ukrajina že dlje časa poziva k dobavi protiletalskih sistemov za zaščito pred napadi ruskih bojnih letal, helikopterjev, raket ali brezpilotnih letal.
Nemška vlada je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino odločila, da bo prvič dobavila nemško orožje v vojni proti jedrski sili. Do zdaj je Berlin Kijevu med drugim dobavil protitankovske minomete, protiletalske rakete in več milijonov nabojev.
Scholz je bil sicer deležen kritik tako doma kot v tujini, ker Nemčija Ukrajini ni zagotovila težkega orožja, ki ga potrebuje za odvračanje ruskih napadov. V preteklih tednih pa je Berlin sprejel tudi dve zavezi za dostavo težkega orožja, in sicer 50 tankov tipa gepard in sedem samohodnih havbic, a orožje v Ukrajino še ni prispelo, še poroča dpa.
11.28 Rusi intenzivno urijo bataljon z jedrsko oborožitvijo
Severovzhodno od Moskve potekajo intenzivne vaje pripadnikov ruske vojske, ki upravljajo jedrsko orožje, poroča Deutsche Welle. V vajah sodeluje približno tisoč ruskih vojakov in tisoč vojaških vozil.
⚡️ Russian nuclear forces hold maneuver drills.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 1, 2022
Russia’s Defense Ministry said its nuclear forces had started maneuver drills in Ivanovo Oblast in western Russia, Russian news agency Interfax reported.
10.20 Ukrajinski vojak sam proti skupini Rusov. "Do bridkega konca."
Ukrajinski novinar Ilija Ponomarenko, ki je zaradi vojnega poročanja o ruski invaziji na svojo domovino postal mednarodna zvezda in poroča za številne mednarodne medije, je na Twitterju objavil pretresljiv videoposnetek. Kot trdi Ponomarenko, posnetek prikazuje osamljenega ukrajinskega vojaka, ki se bori proti skupini Rusov. "Vse do bridkega konca," je zapisal Ponomarenko.
Insane.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) May 29, 2022
A Ukrainian soldier is fighting alone in trenches against a Russian group.
Until the bitter end. pic.twitter.com/ChJf3JTlq8
10.14 Ukrajina: Umrlo že več kot 30 tisoč ruskih vojakov
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo lastne ocene ruskih žrtev. Življenje naj bi med invazijo na Ukrajino izgubilo že več kot 30 tisoč ruskih vojakov.
These are the indicative estimates of Russia’s combat losses as of June 1, according to the Armed Forces of Ukraine. pic.twitter.com/3iKNYzmAjx
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 1, 2022
9.53 "Vsak dan za Ukrajino umre do sto vojakov, 500 jih je ranjenih"
"Od 60 do sto ukrajinskih vojakov izgubi življenje vsak dan. Približno 500 jih je ranjenih vsak dan," je po poročanju Kyiv Independent dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah zaradi velike požrtvovalnosti vojakov ukrajinska vojska uspešno zadržuje ruske napade na vzhodu države.
"Do zdaj je v Ukrajini ruska vojska ubila vsaj 4.113 civilistov, 4.916 pa jih je ranjenih," pa so sporočili Združeni narodi. Mednarodna organizacija priznava, da so prave številke mrtvih in ranjenih verjetno veliko višje.
8.54 Rusi bombardirali kemično tovarno: "To je norost"
"To je norost," je informacijo o ruskem bombardiranju kemične tovarne na vzhodu Ukrajine po poročanju BBC komentiral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ruske sile so tovarno bombardirale, ker so želele zavzeti mesto Severodoneck.
Kot poročajo Ukrajinci, so Rusi pri tem poškodovali tudi rezervoar dušikove kisline, ki se med drugim uporablja tudi za proizvodnjo streliv in razstreliv. Ker v mestu potekajo srditi boji med ukrajinskimi branitelji in ruskimi okupatorji in posledično nihče pravzaprav ne ve zagotovo, kaj se dogaja v tovarni, je lokalni guverner opozoril ljudi, naj do nadaljnjega ostanejo v zaprtih prostorih.
russians entered central districts of #Severodonetsk. Shelling of #Luhansk region doesn't stop #UkraineRussianWar pic.twitter.com/wFqLoV5FUP
— Serhiy Hayday (@serhey_hayday) June 1, 2022
"Glede na to, da v Severodonecku poteka obsežna kemična proizvodnja, so napadi ruske vojske, vključno z letalskim bombardiranjem, naravnost nori," je glede na navedbe na spletni strani ukrajinskega predsednika sporočil Zelenski. Dodal je še, da "na 97. dan takšne vojne ni več presenetljivo, da je za rusko vojsko (...) vsaka norost popolnoma sprejemljiva".
Po podatkih britanskih obveščevalnih služb je Rusija po hudih spopadih zasedla že več kot polovico mesta Severodoneck.
Russians now control nearly 70% of Sievierodonetsk.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) June 1, 2022
The Ukrainian command opted in favor of an organized gradual retreat to Lysychansk, which is more convenient for defense, rather than holding the ground until the last man standing.
The garrison has not been cut off supplies. pic.twitter.com/DDeoBiVEMv
7.09 Upokojeni general ZDA: V vojni je bilo morda ubitih več kot 20 tisoč ruskih vojakov
"Med konfliktom v Ukrajini je bilo morda ubitih več kot 20 tisoč ruskih vojakov," pravi upokojeni ameriški general David Petraeus. "To je mnogokrat več, kot so izgubili v devetih letih v Afganistanu," je povedal. Zadnja ruska ocena izgub njenih čet je bila 1.351 25. marca. Bliža se stoti dan po začetku ruske invazije na Ukrajino. Petraeus je v pogovoru za BBC dejal, da ga ne preseneča, da Ukrajina odganja ruske sile. "Ukrajina je presegala vsa pričakovanja," je dodal. Kritiziral je učinkovitost Rusije v vojni.
"Nihče ni napovedal popolne nesposobnosti Rusije, na vseh ravneh," je dejal. Manj optimističen pa je glede Severodonecka. "V nekem trenutku se bodo morda morali Ukrajinci umakniti," pravi. "Rusko zavzetje mesta bi bilo pomembno v psihološki vojni," je dejal.
Skeptičen je glede ponudbe Rusije, da iz ukrajinskih pristanišč pospremi pšenični tovor na tovorni ladji. "Rekli so, da bodo to storili, če bomo sankcije ukinili, a ni možnosti, da bi ukinili sankcije," pravi. "Vsaka zamisel, da bi Zahod pošiljal ladje v Črno morje, je v svojem ustvarjanju mrtva, ker bi to pomenilo neposredno soočenje z Rusijo," zaključuje.
7.02 ZDA bodo Ukrajini poslale sodobne raketne sisteme srednjega dosega
Vlada ameriškega predsednika Josepha Bidna se je odločila, da bo Ukrajini, ki se spopada z okrepljeno agresijo ruskih sil na vzhodu države, poslala na pomoč raketne sisteme srednjega dosega. Uradna odločitev bo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na vire v vladi, objavljena danes.
Ukrajinci že nekaj časa prosijo za tovrstno oborožitev, saj nimajo odgovora na rusko bombardiranje in raketiranje od daleč. Biden je v ponedeljek dejal, da v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega, s katerimi bi lahko Ukrajinci dosegli Rusijo. Poslali pa bodo raketne sisteme dosega okrog 70 kilometrov.
Biden je novico o pošiljanju sodobnejših raketnih sistemov Ukrajini, s katerimi bodo lahko odgovarjali na napade v Ukrajini, potrdil v torek zvečer v komentarju v New York Timesu. Poleg tega bodo v Ukrajino poslali še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterji in rezervni deli.
Ukrajinci Američanom zagotavljajo, da pomoči v raketah ne bodo izkoriščali za napade na cilje v Rusiji. Želijo le odgovoriti na rusko bombardiranje od daleč. Rakete naj bi najbolj koristile v regiji Doneck, kamor so Rusi zdaj skoncentrirali svojo ofenzivo bombardiranja in osvajanja ozemlja.
"Ukrajine ne spodbujamo, da udari prek svojih meja. Nočemo podaljšati vojne samo zaradi tega, da se Rusiji povzroči bolečina," je med drugim zapisal Biden.
Ameriška pomoč je nujna, če lahko Ukrajina upa, da bo kdaj pregnala okupatorja s svojega ozemlja, kar je tudi cilj mednarodne skupnosti, ki sodeluje v sankcijah proti Rusiji in v pomoči Ukrajini.
Ameriški kongres je pred kratkim potrdil 40 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo bo vlada namenjala sproti. Odkar je Vladimir Putin ukazal napad na Ukrajino, so ZDA tja poslale za okrog 4,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči.
Danes bo objavljen doslej 11. sveženj ameriške vojaške pomoči, kar bo prvi iz 40 milijard dolarjev vrednega zakona. Ukrajince bodo morali tudi izuriti v uporabi novih raketnih sistemov.
Pri najnovejših pomoči naj bi šlo za mobilne raketne sisteme HIMARS, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega, tja do 300 kilometrov. Za zdaj nameravajo Američani poslati le rakete z dosegom do 70 kilometrov.
1.51 Še en povsem "običajen" večer na ruski državni televiziji
Ruska državna televizija Rossiya-1 (Rusija-1), ki je v zadnjih tednih tudi na Zahodu postala bolj prepoznavna zaradi pogovornih oddaj, katerih voditelji in gostje Putina odkrito pozivajo k sprožitvi tretje svetovne vojne ter se naslajajo nad uničevalnim potencialom (ruskega) jedrskega orožja, je v torek zvečer znova postregla z zdaj že običajno porcijo dehumanizacije in demonizacije ukrajinskih državljanov in vojakov.
Meanwhile in Russia, propagandists on Kremlin-controlled state television are having another normal day, arguing that the war against Ukraine can be over only after they move the borders far enough and drive a stake through Zelensky's heart. Watch: pic.twitter.com/NiZD0hqHy6
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) May 31, 2022
"To so demoni, to so zli duhovi, poglejte jih," je fotografijo ene od ukrajinskih vojakinj bojevito opisoval televizijski komentator televizije v službi Kremlja. Dodal je, da bo vojne v Ukrajini konec, ko si bo Rusija prisvojila dovolj ukrajinskega ozemlja in ko bodo "Zelenskemu skozi srce porinili lesen kol".
00.21 Eden Putinovih najtesnejših sodelavcev obtožuje Poljsko, da želi aneksirati dele Ukrajine
Nikolaj Patrušev, eden od silovikov, kot se imenujejo člani najožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina, in eden od arhitektov ruskih prizadevanj za domnevno "denacifikacijo Ukrajine" – prav on naj bi Putina prepričal, da je sosednja država tako rekoč reinkarnacija Tretjega rajha –, je svoj pogled v torek uperil v Poljsko.
Patrušev Poljski, pa čeprav za to nima nobenega konkretnega argumenta, očita, da želi prekršiti ukrajinsko ozemeljsko suverenost in si priključiti dele zahodne Ukrajine, je v torek poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Dodal je, da imajo "zahodni partnerji" Ukrajine z njenim ozemljem posebne namene, čeprav ni jasno definiral, kakšne.
Patrušev naj bi imel na situacijo v Ukrajini podobne poglede kot Vladimir Putin. Ne le to, prav on naj bi bil eden od ključnih mož, ki so Putina prepričali, da je invazija sosednje države nujna in v interesu varnosti domovine.
Svojih navedb, da se Poljska domnevno že premika v smeri aneksacije ukrajinskega ozemlja, Patrušev ni podprl s kakršnimikoli dokazi. Njegov edini argument je bila nedavna izjava poljskega predsednika Andrzeja Dude, ki je po majskem srečanju z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bi "morala meja med Poljsko in Ukrajino združevati in ne razdvajati", Zelenski pa je takrat dejal, da bo srečanje s poljskim predsednikom "pospešilo mejne postopke".
Večini je bilo takrat jasno, da sta se voditelja držav s temi izjavami najverjetneje zavezala k tesnejšemu sodelovanju, ne pa k temu, da bi Poljska posrkala dele Ukrajine.
Patrušev, ki je bil v začetku meseca maja izpostavljen kot morebitna zamenjava za Vladimirja Putina na čelu Rusije, če bi moral predsednik na nujno operacijo, sicer ni edini visoki ruski uradni ali vojaški zaveznik, ki je imel v zadnjem času kaj za povedati o Poljski.
Ruski poslanec Oleg Morozov je tako sredi maja predlagal, da bi morala Rusija po Ukrajini napasti prav Poljsko, da ga zanima Poljska in da bi jo napadel, če ne bo vzela nazaj orožja, ki ga je poslala Ukrajini, pa je prejšnji teden izjavil tudi čečenski poveljnik Ramzan Kadirov.
69