Slovenija v vojni za žito. Samooskrba nemogoča. #video

Cene pšenice so takoj po napadu na Ukrajino podrle vse rekorde, a bolj kot visoke cene žit slovenske kmetijske strokovnjake skrbi, da je zaradi vojne zelo ogrožena letošnja žetev v Ukrajini. Najhujše nas torej verjetno šele čaka.

Spomnimo, Ukrajina je leta 2020 postala druga največja izvoznica žita na svetu, takoj za ZDA. Rusija in Ukrajina priskrbita več kot 25 odstotkov svetovnega izvoza pšenice, petino prodaje koruze in ječmena ter 80 odstotkov sončničnega olja.

Svetovne cene hrane so marca zabeležile občuten skok in dosegle najvišjo raven, vojna v črnomorski regiji pa je povzročila pretrese na trgih omenjenih živil. Damjana Iljaš, dolgoletna svetovalka za poljedelstvo pri Kmetijski zadrugi Ljubljana, meni, da bodo naprej izpraznili stare zaloge žit. 

Sloveniji manjka samooskrba, a kaj, ko nimamo dovolj rodovitne zemlje 

Samo cena pšenice se je od začetka vojne 24. februarja skoraj podvojila. Junija 2021 je bila tona pšenice na borzi vredna 220 evrov, sledil je novembrski skok na 310 evrov, vojna v Ukrajini pa je ceno dvignila do rekordnih 440 evrov.

Tudi Indeks cen hrane, ki ga izračunavajo združeni narodi, je dosegel najvišjo raven od začetka meritev v letu 1990. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je naša glavna težava samooskrba, in poudarjajo, da imamo na prebivalca samo 800 kvadratnih metrov rodovitne površine, kar pa je občutno premalo, meni Iljaševa. "Na prebivalca bi morali imeti od dva do tri tisoč kvadratnih metrov."

Posledični izpad ukrajinske pšenice bi torej lahko poskrbel za izrazite še višje odkupne cene, kar bo podražilo tudi vsa preostala živila na trgu.