Ponedeljek, 15. 1. 2024, 19.01
10 mesecev, 1 teden
Spopad za belo hišo: bo o usodi sveta odločil t. i. modri zid?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,19
Bodo letošnje ameriške predsedniške volitve ponovitev spopada med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom iz leta 2020? O tem bodo odločale strankarske volitve, ki se začenjajo v Iowi.
V ameriški zvezni državi Iowi so bodo začele letošnje republikanske strankarske volitve. Veliki favorit za republikansko nominacijo je Donald Trump, ki mu ankete napovedujejo zmago v Iowi. Kot pravi politolog in poznavalec ameriške politike Jernej Štromajer, se bo že do volilnega supertorka (ta bo 5. marca) videlo, ali bo Trump z lahkoto dobil nominacijo ali bo dobil močnega protikandidata ali protikandidatko, okoli katerega se bo zbral ves netrumpovski del republikancev.
Ob 7. uri zvečer po osrednjem ameriškem času (oziroma v torek ob 2. uri zjutraj po slovenskem času) se bodo v ameriški zvezni državi Iowi začela strankarska zborovanja, na katerih bodo republikanski volivci izbirali med republikanskimi predsedniškimi kandidati.
Izjemno pomemben spopad med DeSantisom in Haleyjevo
Po eni zadnjih anket je v veliki prednosti Donald Trump (48 odstotkov). Sledita mu nekdanja guvernerka Južne Karoline Nikki Haley (20 odstotkov) in floridski guverner Ron DeSantis (16 odstotkov). Naslednje republikanske strankarske volitve bodo 23. januarja v zvezni državi New Hampshire, kjer tudi vodi Trump, a ima manjšo prednost pred Haleyjevo kot v Iowi.
"Karkoli drugega kot Trumpova zmaga na strankarskih zborovanjih v Iowi bi bilo zelo veliko presenečenje. A spomnimo, da leta 2016 na primarnih volitvah v Iowi Trump ni zmagal, ampak je zmagal Ted Cruz. Na koncu pa je Trump dobil republikansko nominacijo. Ocenjujem, da bo v Iowi predvsem tekma za drugo mesto, za katerega se spopadata Ron DeSantis in Nikki Haley. Ta ima še boljše možnosti v New Hampshiru, kjer se pozna, da je protitrumpovski kandidat Chris Christie že odstopil od kandidature za nominacijo," je za Siol.net povedal politolog Jernej Štromajer.
Se bodo netrumpovski republikanci poenotili okoli enega kandidata?
Po Štromajerjevih besedah je glavno vprašanje, ali se bo netrumpovskim republikancem uspelo že pred supertorkom (ta bo 5. marca letos) zbrati le okoli enega kandidata ali kandidatke. To netrumpovskim republikancem leta 2016 ni uspelo, saj so Cruz, Marco Rubio in John Kasich dolgo vztrajali v tekmi.
Politik in politolog Jernej Štromajer, ki je v času doktorskega študija študiral na Univerzi Wisconsin-Madison v ZDA, je poznavalec ameriške politike.
"Videli bomo, kako bo v Iowi. Videli bomo tudi, kako močne bodo Trumpove zmage. Do supertorka bomo videli, ali bo Trump z lahkoto zmagal ali pa dobil močnega protikandidata, okoli katerega se bodo zbrali netrumpovski republikanci," poudarja Štromajer.
Haleyjeva bi po anketah najlažje premagala Bidna
Če se leta 2016 netrumpovskim republikancem ni uspelo poenotiti okoli enega protikandidata, se je nasprotno zgodilo na demokratskih strankarskih volitvah leta 2020, ko so se številni kandidati tako rekoč čez noč umaknili iz tekme, tako da sta bila v igri samo še Joe Biden in Bernie Sanders. Ti odstopi od kandidatur so Bidnu zelo olajšali pot do demokratske predsedniške nominacije.
Štromajer je spomnil na dejstvo, da trenutne ankete kažejo, da bi med republikanskimi kandidati najlažje zmagala Haleyjeva, ki ima v povprečju anket osem odstotnih točk prednosti pred Bidnom. DeSantis bi Bidna premagal za tri odstotne točke, Trump pa le za dve odstotni točki. "Vemo, da je DeSantis dejal, da si demokrati želijo, da bi Trump dobil republikansko nominacijo."
Bi se lahko Biden umaknil iz predsedniške tekme?
Na vprašanje, ali bi lahko Biden, ki mu ankete za zdaj slabo kažejo, odstopil od kandidature za drugi predsedniški mandat oziroma ali bi se demokratska stranka odločila za drugega, bolj izvoljivega kandidata, je Štromajer odgovoril: "Do demokratske konvencije (ta bo med 19. in 22. avgustom v Chicagu) je to teoretično mogoče, v praksi pa menim, da je ta vlak že odpeljal. Razen če bi prišlo do kakšnih zdravstvenih težav ali česa podobnega."
Bosta lahko Ron DeSantis ali Nikki Haley preprečila Trumpovo zmago na republikanskih strankarskih volitvah? In kdo od njiju bo kandidat, okoli katerega se bodo poenotili netrumpovski republikanci?
Številni pri Bidnu opozarjajo na njegovo starost (novembra letos bo dopolnil 82 let), pri čemer pa Štromajer opozarja, da poznavalci washingtonskih notranjih razmer pravijo, da ni v tako slabem stanju, kot je na prvi pogled videti. Na ta vtis slabega stanja vpliva dejstvo, da je Biden že od vedno jecljal, ta lastnost pa je v starosti še bolj izrazita. V resnici pa naj bi bil Biden za svoja leta še zelo bister in ostrega uma. Po drugi strani pa je tudi Trump, ki bo junija letos dopolnil 78 let, zelo star kandidat.
Mladi in ostareli predsedniški kandidati
To je veliko nasprotje s preteklimi predsedniškimi volitvami, ko se še zlasti demokrati zmagovali s politiki, kot sta bila Bill Clinton in Barack Obama, ki sta bila v času predsednikovanja v svojih 40. letih in tako na vrhuncu psihofizične kondicije. Clinton in Obama sta tudi predstavljala neko novo generacijo politike in upanja v ZDA. Zdaj pa se je po Štromajerjevih besedah ameriška politika "zaciklala" in se začela ukvarjati sama sabo, ker se vidi tudi pri predsedniških kandidaturah.
Kdo ima 5. novembra največ možnosti, da postane predsednik ZDA? Bidnu trenutno ankete slabo kažejo, ampak glede na to, da so ankete leta 2016 napovedovale zmago Hillary Clinton, na koncu pa je zmagal Trump, niso nezmotljive. Poleg tega je treba vedeti, da večina zmernih in neodvisnih volivcev trenutno še ni osredotočena na ameriške predsedniške volitve.
Biden bo stavil na gospodarske uspehe
"Biden bo skušal svojo kampanjo graditi predvsem na svojem gospodarskem programu (t. i. bidenomiko) in na rezultatih, ki so objektivno dobri. Seveda pa je rast življenjskih stroškov prizadela Američane. Še zlasti tiste, ki imajo nižje plače, in prav ti so v veliki meri Bidnovi volivci."
Biden bo v kampanji poudarjal predvsem svoje gospodarske uspehe, velika težava pa utegne zanj postati vojna v Gazi. Odnos Bidnove administracije do izraelske politike bi lahko številne mlade volivce odvrnil od Bidna.
Ima pa Biden eno veliko morebitno težavo, ki je povezana s trenutnimi razmerami na Bližnjem vzhodu. "Leta 2020 je Biden zmagal s pomočjo glasov mladih volivcev. V okraju Wisconsin-Madison na primer, kjer je univerza, je Biden dobil 75 odstotkov glasov. Danes pa vidimo po študentskih kampusih upore proti Bidnovi politiki do tega, kar se dogaja v Gazi. Če bo ta kriza v Gazi novembra še trajala, bi lahko to odtujilo tradicionalne in potencialne demokratske volivce, ki bi se zato odločili, da 5. novembra ne bodo odšli na volišča. To bi bil velik udarec za Bidna."
Odločilne države modrega zidu
Leta 2016 je Clintonova na zvezni ravni dobila več glasov od Trumpa (t. i. popular vote), a izgubila spopad v več ključnih zveznih državah, zaradi česar je na koncu Trump dobil več elektorjev. Bi se lahko podobno zgodilo letos Bidnu?
Kot pravi Štromajer, bodo odločile zvezne države t. i. modrega zidu (modra je barva demokratov, op. p.), kot so Wisconsin, Michigan in Pensilvanija. V teh zveznih državah je zmagoval Obama, leta 2016 so volile za Trumpa, leta 2020 pa za Bidna. "Tukaj se lahko lomijo volitve. Te države so poleg Arizone in Georgie ključne države, ki bodo odločile volitve."
Štiri mesta, ki so leta 2020 odločila volitve
Na vmesnih volitvah leta 2018 so se demokrati relativno dobro odrezali v teh državah modrega zidu. Tudi Biden sam je na primer načeloma priljubljen v Pensilvaniji, ker je tam odraščal in ker velja, da so mu blizu modri ovratniki (mednje spadajo na primer proizvodni delavci), s katerimi se leta 2016 Clintonovi ni uspelo povezati.
"Ameriška politika se je polarizirala, zato zelo malo zveznih držav odloča, kdo bo predsednik. Leta 2020 so se volitve v resnici odločile v štirih mestih: Atlanti, Filadelfiji, Detroitu in Milwaukeeju. Z visoko udeležbo in veliko zmago demokratov, ki so v teh mestih dobili dovolj glasov, da so prevladali nad podeželjem, ki je izrazito glasovalo za Trumpa. Če bo Bidnu uspelo obdržati modri zid, bo zmagal, če ne, pa bo izid zelo tesen," je še povedal Štromajer.
