Ponedeljek, 7. 11. 2022, 22.27
1 leto, 5 mesecev
Bo Joe Biden postal "hroma raca"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,13
31
Nizka Bidnova podpora med volivci, ki se vleče že od avgusta lani, ter visoke cene bencina in hrane lahko demokrate stanejo nadzor nad ameriškim kongresom.
Američani bodo v torek prvič po letu 2020 znova množično odšli na volišča. Med drugim bodo izvolili nov predstavniški dom kongresa in dobro tretjino senata. Napovedi kažejo, da bodo demokrati morda obdržali tesno večino v senatu, a bo predstavniški dom verjetno dobil republikansko večino. V primeru izgube demokratske večine v kongresu predsedniku Joeju Bidnu grozi, da bo postal tako imenovana hroma raca. To pomeni, da bo imel nasproti republikansko večino v kongresu, zaradi česar si bo verjetno moral pri vladanju pomagati s predsedniškimi izvršnimi ukazi.
Na tako imenovanih vmesnih volitvah (midterm elections, kot jim pravijo Američani) bodo volivci med drugim na novo izvolili vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa in 35 članov senata (ta ima sto sedežev). Zadnje napovedi kažejo, da bodo demokrati verjetno izgubili večino v predstavniškem domu.
Vmesne volitve
Vmesne volitve so volitve, ki so sredi predsedniškega mandata. Torej so tudi kazalnik mnenje volivcev o tem, kako dobro je predsednik ZDA opravil prvo polovico svojega mandata. Na vmesnih volitvah volivci izbirajo vseh 435 sedežev v predstavniškem domu kongresa zato, ker imajo člani tega doma le dveletni mandat. Drugače je pri senatorjih, ki imajo šestletni mandat, zaradi česar letos volivci odločajo le o tretjini senata.
Republikanci potrebujejo le šest dodatnih sedežev
Pred volitvami so imeli demokrati v predstavniškem domu 220 sedežev, republikanci pa 212. Trije sedeži so trenutno prazni. Republikanci za prevlado v predstavniškem domu potrebujejo le šest sedežev več, kot jih imajo trenutno – torej 218 sedežev.
Za veliko večino sedežev v predstavniškem domu se po napovedih javnomnenjskih anket že ve, ali jih bodo dobili demokrati ali republikanci, le boj za 28 sedežev je po izračunih ameriškega medija Politico še zelo odprt oziroma tesen. Prav spopad za te sedeže bo odločal, kdo bo imel večino v predstavniškem domu.
Napeti spopad za senat
Če se republikancem nasmiha večina v predstavniškem domu kongresa, pa jim po drugi strani ankete napovedujejo spodleteli naskok na senat. Trenutno je v senatu 50 republikanskih senatorjev ter 48 demokratskih senatorjev in dva, demokratom naklonjena, neodvisna senatorja. Ker je podpredsednica ZDA Kamala Harris hkrati tudi predsednica senata, to pomeni, da imajo demokrati na glasovanjih večino enega sedeža.
Demokratom je pred volitvami na pomoč priskočil tudi nekdanji priljubljeni ameriški predsednik Barack Obama. Med drugim je obiskal predvolilni shod v ameriški zvezni državi Georgii, kjer demokratski senator Raphael Warnock (desno) trepeta za zmago. Levo od Obame je Stacey Abrams, demokratska kandidatka za guvernerko Georgie. Warnockov izzivalec je republikanec Herschel Walker, ta je nekdanji poklicni igralec ameriškega nogometa. Walkerja dve ženski obtožujeta, da ju je prisilil v splav, čeprav mu javno sicer odločno nasprotuje. Walkerja pestijo tudi duševne motnje (imel naj bi več osebnosti), leta 1991 pa je celo izzival smrt z igranjem ruske rulete.
Od 35 senatnih sedežev, ki so letos na rešetu volivcev, jih imajo zdaj republikanci 21, demokrati pa 14. Težava za republikance je, da je vseh teh 14 demokratskih sedežev v zveznih državah, ki so na predsedniških volitvah leta 2020 volile Bidna.
Bo odločal boj za Georgio?
Republikanci so svoje napore za prevzeme usmerili zlasti v štiri senatne sedeže, ki jih trenutno zasedajo demokrati: v Georgii, Nevadi, Arizoni in New Hampshiru. Republikanci si lahko po zadnjih napovedih veliko obetajo od Georgie.
Po drugi strani pa se lahko zgodi, da bodo demokrati dobili kakšen senatni sedež, ki ga imajo trenutno republikanci. Republikanska šibka točka sta zlasti senatna sedeža v Pensilvaniji in Wisconsinu. Odprta ostajata tudi spopada za Severno Karolino in Ohio.
Bidnove težave zaradi visokih cen
V predvolilnem boju so republikanci zlasti stavili na nezadovoljstvo Američanov zaradi draginje. Predvsem gre seveda za višje cene bencina in hrane. Višje cene energentov in hrane so večinoma povezane z vojno v Ukrajini.
Če jo je leta 2020 Trumpu pred predsedniškimi volitvami zagodla pandemija covid-19, pa ima Biden letos smolo zaradi ruskega napada na Ukrajino. Vojna je namreč pognala navzgor cene energentov in hrane. Visoke cene bodo tako morda odločilno vplivale na izid vmesnih volitev.
Precej hud udarec za demokrate oziroma za Bidna je bila odločitev Opeca+ (razširjeni Opec, v katerem je tudi Rusija) iz začetka oktobra letos, da bo zmanjšal količine načrpane nafte, kar je seveda podražilo bencin. Washington je bil zaradi tega precej jezen na Savdsko Arabijo in jo je obtožil sodelovanja s Putinovo Rusijo. Savdijci seveda te kritike zavračajo in trdijo, da gre le za ekonomske odločitve.
Demokrati stavijo na vprašanje splava
Na drugi strani so demokrati želeli nabirati volilne glasove z zagovarjanjem pravice do splava. Vprašanje splava je za demokrate postala velika tema po odločitvi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča (v njem imajo od leta 2020 večino konservativni sodniki) junija letos, po kateri ameriška ustava ne zagotavlja pravice do splava.
To pomeni, da ima zdaj vsaka zvezna država pravico, da se sama odloči, ali bo splav dovolila ali pa ga bo prepovedala oziroma omejila. A smola za demokrate je, da so vprašanje splava (pravico do splava po javnomnenjskih anketah podpira večina Američanov) zasenčile visoke cene. Seveda pa to ne pomeni, da splav ne bo postal glavna tema na kakšnih prihodnjih ameriških volitvah.
Demokrati svarijo pred MAGA-republikanci
Demokrati želijo preprečiti republikansko večino v kongresu tudi z opozarjanjem na radikalni del republikancev, na t. i. MAGA-republikance, ki so goreči privrženci Donalda Trumpa. Demokrati z Bidnom vred jim namreč očitajo, da so grožnja za demokracijo. Demokrati volivce tudi svarijo, da so letošnje vmesne volitve v bistvu referendum o demokraciji.
Demokrati želijo volivce prepričati, da so letošnje vmesne volitve usodni referendum o ameriški demokraciji. Demokrati zlasti svarijo pred t. i. MAGA-republikanci, to je gorečimi privrženci Donalda Trumpa. Ti so januarja 2021 tudi vdrli v ameriški kongres. A večina Američanov je verjetno že pozabila na ta dogodek, saj predvolilne ankete kažejo na uspeh republikancev.
Dejstvo je, da republikanci in demokrati svoje kandidate za volitve najprej izberejo na strankarskih oziroma primarnih volitvah. Pri čemer seveda ni nujno, da je kandidat, nad katerim je navdušeno strankarsko volilno jedro, potem na splošnih volitvah sprejemljiv tudi za zmernejše volivce.
Republikanci Bidnu očitajo demonizacijo Trumpovih volivcev
Demokrati zato upajo, da bodo morda kakšni od najbolj gorečih Trumpovih privržencev na volitvah preveč odbijajoči tudi za zmerne republikance, kar bo seveda voda na mlin demokratskim kandidatom. Po drugi strani pa republikanci Bidnu očitajo, da s svojimi govori zoper MAGA-republikance demonizira na milijone Trumpovih volivcev.
Odgovor na vprašanje, ali je bila demokratska predvolilna strategija pravilna, bodo seveda dale volitve. Če bodo demokrati izgubili večino v kongresu, to seveda ne bo kakšno veliko presenečenje. Na vmesnih volitvah namreč stranka, ki ima predsednika v Beli hiši, pogosto doživi osip števila kongresnikov.
Statistika je na strani republikancev
Statistični podatki za obdobje od leta 1934 do 2018 kažejo, da tista stranka, ki ima predsednika v Beli hiši, v povprečju na vmesnih volitvah izgubi 28 sedežev v predstavniškem domu in štiri sedeže v senatu.
Demokrati so pred volitvami stavili tudi na vprašanje pravice do splava, ki ga je odprla junijska odločitev zveznega vrhovnega sodišča. To je odločilo, da je odločitev o prepovedi ali dovolitvi splava vprašanje posamezne zvezne države. Pravica do splava, ki jo podpira večina Američanov, pa ni postala tako velika tema, kot so upali demokrati. Bodo pa v torek o pravici do splava odločali na referendumih v Kaliforniji, Kentuckyju, Kansasu, Michiganu, Montani in Vermontu.
Na zadnjih vmesnih volitvah leta 2018, ko je bil v Beli hiši republikanec Trump, so tako demokrati zmagali na volitvah v predstavniški dom kongresa, ni pa jim uspelo prevzeti senata. Podobna zgodba se torej lahko zgodi tudi letos.
Bo Biden postal t. i. hroma raca?
Če bodo demokrati izgubili večino v predstavniškem domu in/ali senatu, bo imel Biden od januarja 2023, ko se bo zbral kongres v novi sestavi, zadnji dve leti svojega predsedniškega mandata precej zvezane roke. Lahko bi rekli, da bo postal t. i. hroma raca oziroma lame duck president, kot pravijo Američani.
Biden že nekaj mesecev volivce svari, da ZDA čakata "dve grozljivi leti", če bodo demokrati izgubili večino v predstavniškem domu in senatu. "Edina dobra novica (v primeru izgube večine, op. p.) je, da imam pravico do veta," je po poročanju ameriških medijev pred dnevi v Chicagu dejal Biden.
Bidnovi izvršni ukazi
V primeru izgube demokratske večine bodo morda zelo pogosto Bidnovo edino "orožje" za izvajanje demokratske politike predsedniški izvršni ukazi. Levo krilo demokratske stranke je sicer Bidna že v začetku letošnjega leta pozvalo, naj zaradi tesne demokratske večine v kongresu bolj uporablja izvršne ukaze.
Poleg volitev v zvezni kongres bodo v ameriških zveznih državah istočasno potekale tudi volitve na državni in lokalni ravni (za guvernerje, javne državne tožilce, predstavnike v državnih kongresih ...). Veliko medijsko zanimanje je zlasti glede guvernerskih volitev na Floridi, kjer se republikanski guverner Ron DeSantis poteguje za nov mandat. DeSantis se namreč omenja kot morebitni Trumpov tekmec za republikanskega predsedniškega kandidata. Velik uspeh bi tako povečal DeSantisove možnosti za republikansko nominacijo leta 2024. Pomenljivo je, da je DeSantisa pred dnevi Trump prvič javno napadel.
Letošnje vmesne volitve bodo seveda tudi pomembna priprava na predsedniške volitve leta 2024. Biden, ki bo letos novembra dopolnil 80 let, optimistično napoveduje, da se bo potegoval tudi za drugi predsedniški mandat. Velik uspeh republikancev pa bo zagotovo velika spodbuda za Trumpa, da se znova poskuša prebiti v Belo hišo.
Bidnova nepriljubljenost
Trump ima kljub porazu na zadnjih predsedniških volitvah (sam seveda še vedno trdi, da je izgubil zaradi demokratskih volilnih goljufij) še vedno glavno besedo v republikanski stranki. Na drugi strani pa ima Biden, ki je novembra 2020 prepričljivo premagal Trumpa, že nekaj mesecev težave zaradi nizke podpore med volivci.
Novembra letos je tako anketa Reutersa in javnomnenjskega inštituta Ipsos namerila, da Bidna podpira 40 odstotkov volivcev, 55 odstotkov pa mu nasprotuje. Še slabše je bilo maja in junija letos, ko ga je podpiralo le 36 odstotkov volivcev. Za primerjavo: marca 2021 je Bidna podpiralo 54 odstotkov Američanov.
Leta 2020 so volivci glasovali proti Trumpu, ne pa za Bidna
Dogodek, ki je močno pognal krivuljo Bidnove priljubljenosti proti dnu, je bil umik iz Afganistana avgusta lani, ki je bil za številne Američane sramotno izpeljan.
Trump se je zelo vpletel v republikanske strankarske volitve pred letošnjimi vmesnimi volitvami, saj je osebno podprl več kot 200 kandidatov. To so kandidati, ki goreče podpirajo Trumpove trditve, da je bil leta 2020 poražen zaradi volilnih goljufij (med njimi je tudi kongresnica iz Georgie Marjorie Taylor Greene). Na drugi strani so bili Trumpova tarča zlasti tisti republikanski kandidati na primarnih volitvah, ki so v kongresu glasovali za ustavno obtožbo proti njemu zaradi napada njegovih podpornikov na kongres 6. januarja 2021. Kot zanimivost: omenjena Greenova je v primeru zmage republikancev na vmesnih volitvah napovedala konec ameriške pomoči Ukrajini. Bidnovo politiko do Ukrajine sicer za zdaj podpira večina demokratov in republikancev, torej je to eden redkih skupnih imenovalcev globoko polarizirane ameriške strankarske politike.
Po drugi strani pa moramo tudi vedeti, da je Biden na predsedniških volitvah leta 2020 zmagal zaradi volivcev, ki so v prvi vrsti za Bidna glasovali zato, ker niso več želeli Trumpa v Beli hiši, ne pa zato, ker bi bili tako navdušeni nad demokratskim predsedniškim kandidatom.
Trump proti demokratski večini v predstavniškem domu
Seveda pa izguba demokratske večine ne pomeni, da bo imel Biden popolnoma zvezane roke. V podobnem položaju je bil v zadnji polovici svojega mandata tudi Trump. Ta je vmesne volitve leta 2018 kljub izgubi republikanske večine v predstavniškem domu razglasil za zmago.
Trumpovi republikanci so se proti republikanski večini v predstavniškem domu kongresa po volitvah leta 2018 bojevali med drugim tudi tako, da so zavlačevali z obravnavo zakonov, sprejetih v predstavniškem domu, v senatu, ki je še vedno imel republikansko večino. Poleg tega je Trump leta 2019 podpisal 45 izvršnih ukazov, leta 2020 pa 67 izvršnih ukazov.
Trump je tudi nenehoma – še zlasti po Twitterju – grajal demokratsko večino v kongresu, češ da nič ne stori glede pomembnih zakonov o infrastrukturi, zmanjšanju cen zdravil in o vojaških veteranih, ampak se ukvarja samo z ustavno obtožbo proti njemu.
31