Sreda, 5. 6. 2024, 20.24
6 mesecev, 3 tedne
Rusom zaprli še zadnje okno na Zahod: zdaj morajo jesti neokusno hrano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,56
Mesto Kirkenes ima nekaj tisoč prebivalcev in leži znotraj arktičnega kroga. Po koncu hladne vojne so trgovine v Kirkenesu postale priljubljen cilj za ruske nakupovalne izletnike. Vojna v Ukrajini je te izlete precej zmanjšala, zaprtje mejnega prehoda Storskog pa jih bo verjetno končalo.
Po septembru 2022 je bil norveški mejni prehod Storskog edini odprti kopenski mejni prehod med Rusijo in schengensko Evropo. Od 29. maja letos pa se je za Ruse zaprlo tudi to okno na Zahod. To bo razočaralo številne ruske kupce, ki so iz Murmanska skozi Storskog prihajali kupovati cenejšo in okusnejšo hrano v bližnje norveško mesto Kirkenes.
Zaradi ruskega napada na Ukrajino so se članice EU, ki mejijo na Rusijo (Poljska, Finska in baltske države), odločile zapreti svoje meje z Rusijo za vsa nenujna potovanja. Od septembra 2022 je bil za nenujna potovanja odprt samo mejni prehod Storskog na skrajnem severovzhodu Norveške.
Veliko razočaranje ruskih kupcev
A od 29. maja letos pa se je za Ruse zaprlo tudi to okno. Pred to spremembo so lahko Rusi z veljavnimi schengenskimi vizumi, izdanimi pred pomladjo 2022, prečkali Storskog. Zdaj to za turizem ali druga nenujna potovanja ne bo več dovoljeno.
Ta norveški ukrep je še zlasti razočaral ruske kupce, zlasti iz mesta Murmansk, ki so skozi mejni prehod Storskog množično odhajali na poceni nakupe v mesto Kirkenes. To norveško arktično mesto, ki skupaj z bližnjimi naselji šteje okoli osem tisoč prebivalcev, je od Storskoga oddaljeno le okoli dvajset minut vožnje z avtomobilom.
Priljubljeni nakupovalni izleti Rusov v Kirkenes
Od ruskega arktičnega mesta Murmansk (to mesto ima okoli 300 tisoč prebivalcev) pa je Kirkenes oddaljen okoli tri ure vožnje z avtomobilom. Prav za prebivalce Murmanska je bil Kirkenes že od konca hladne vojne in padca železne zavese priljubljen kraj za nakupe.
Mejni prehod Storskog je bil do 29. maja letos še edini odprti mejni prehod med Rusijo in katero od držav schengenskega območja.
Po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 so se stvari začele spreminjati. Norveška je oktobra lani prepovedala vstop ruskim osebnim avtomobilom v državo. Tako so lahko Rusi v Kirkenes odhajali na nakupovalne izlete le z minibusi.
Reportaža med ruskimi kupci
V začetku letošnjega maja, ko je bil Storskog še odprt, je novinarka Jelizaveta Verejkina iz norveškega medija Barents Observer (ta ima sedež ravno v Kirkenesu ter ima spletno stran v angleščini in ruščini) naredila reportažo med ruskimi nakupovalci.
Aleksander, poslovnež iz Murmanska, ki je do zaprtja Storskoga vsak teden prihajal nakupovati v Kirkenes, je novinarki povedal: "Danes sem kupil rakove palčke, kavo, sir, kondenzirano mleko, kečap, oreščke in čokolado. Kot ponavadi. Vsak teden imam isti nakupovalni voziček."
Velika razlika v kakovosti med rusko in norveško hrano
Aleksander pravi, da nakupuje na Norveškem zaradi velike razlike v kakovosti med rusko in norveško hrano. "No, to je Norveška. Saj veste, kakšna je to država in kakšna je kakovost blaga in na koga tukaj misli kralj. O kom kralj premišljuje zjutraj? O ljudeh, seveda!"
Zemljevid skrajnega arktičnega severovzhoda Norveške na meji z Rusijo:
"Kako pa je v Rusiji?" je vprašala novinarka. "V Rusiji tega ne vemo. Ne moremo priti v glavo našega kralja in vedeti, o čem premišljuje," odvrne Aleksander in hitro odide s svojim nakupovalnim vozičkom.
Neokusna in draga ruska hrana ter vpliv zahodnih sankcij
Jekaterina iz Murmanska, ki vozi svoj voziček po hodnikih supermarketa v Kirkenesu, je novinarki povedala, da prihaja v Kirkenes z minibusi dvakrat na teden in porabi za nakupe približno deset tisoč norveških kron (okoli 871 evrov).
"V Murmansku nimamo takšnih živil. Tu so drugačna kakovost in cene. Tega kečapa, na primer, ne najdete v Murmansku. Je boljši od ruskega. V Rusiji je kečap samo zelo tekoča pasta." Jekaterina, ki je med drugim nakupila za eno plastično vrečko kečapa, je omenila tudi zahodne sankcije, zaradi katerih blagovnih znamk, ki jih lahko dobi v Kirkenesu, ne more več dobiti v Rusiji.
Strah Rusov pred zaprtjem meje z Norveško
Bala se je tudi zaprtja meje. "Če bo meja zaprta, bo to težava. Morali se bomo prilagoditi in jesti neokusno hrano," je novinarki še povedala Jekaterina. Podobno je povedala še ena nakupovalka iz Murmanska, ženska z imenom Galina, ki je kupila 12 paketov sladoleda, šest kilogramov sira in šest paketov kave.
Od norveško-ruske meje do Kirkenesa je le dvajset minut vožnje z avtomobilom.
"Odkar so prepovedali vstop ruskim osebnim avtomobilom, so se stvari zapletle. To je nelagodje. Ena stvar je, če greš z lastnim avtom. Drugo je, ko ste na avtobusu. Da, zapleteno je. Zdaj nam je vsem težko. Razmere so zelo zapletene. Ampak vedno prihajamo sem, ker smo se navadili. Obožujemo ta mesta, obožujemo norveško hrano," je še povedala Galina.
Je razlog nakupovalnih izletov poznejša preprodaja?
Audun Øwre, vodja supermarketa v Kirkenesu, v katerem nakupujejo Rusi, je novinarki povedal, da se je število ruskih kupcev po ruski invaziji na Ukrajino zmanjšalo za desetkrat. "Rusi izpraznijo police, na katerih so poceni izdelki ali izdelki v akciji. Za naš posel torej njihovi nakupi ne pomenijo veliko razliko." Øwre je tudi prepričan, da večina ruskih kupcev nakupovalne izlete v Kirkenes opravi z enim glavnim ciljem – da bi izdelke pozneje v Rusiji preprodali po dvojni ceni.
"Prodajajo, da zaslužijo na drugi strani meje. Tako je že deset let. To je posel kot običajno. Kdo potrebuje tristo čokolad za svojo družino?" se je čudil Øwre. Po drugi strani pa so vsi ruski kupci novinarki Barents Observarja povedali, da kupujejo samo za svoje prijatelje in sorodnike.
Ugodno vračilo davka
Za Ruse je bilo nakupovanje v Kirkenesu ugodno tudi zaradi vračila davka. Vsi kupci, ki imajo stalno prebivališče zunaj Norveške, Švedske, Finske ali Danske, namreč lahko dobijo vračilo davka. Vračilo davka se v Kirkenesu izvaja v majhni trgovinici s spominki, ki je v lasti Ljudmile Wille. V njeni trgovini so se vedno oglasili ruski kupci, preden so odšli nazaj v Rusijo (mejni prehod Storskog se je za njih zaprl ob 16. uri).
Na nakupovalne izlete v Kirkenes so pred zaprtjem mejnega prehoda Storskog odhajali zlasti prebivalca Murmanska. To mesto ima nekaj manj kot tristo tisoč prebivalcev. V bližini je tudi Severomorsk, glavno pristanišče ruskega severnomorskega ladjevja. Kot zanimivost: mesto je ime dobilo po besedi Murman, kar je bil staro rusko ime za Norvežana.
Willejeva je tukaj žigosala račune ruskih kupcev, ki so nato dobili 19 odstotkov vračila davka za svoje nakupe. Upoštevati so morali tudi omejitve ruske carine: največ pet kilogramov hrane na osebo, skupna vrednost nakupov pa ni smela presegati 500 evrov.
Zmanjšano število Rusov, ki dobijo vračilo davka
Willejeva je povedala, da se je od začetka vojne število Rusov, ki dobijo vračila davkov, zmanjšalo za petkrat. Poleg prepovedi vstopa za ruske osebne avtomobile imajo pri tem pomembno vlogo tudi drugi dejavniki, kot so težave pri pridobivanju norveškega vizuma ali omejitve gibanja ruskih mornarjev okoli Kirkenesa, je še povedala Willejeva.
Novinarka se je v trgovinici pogovarjala z Rusom iz Murmanska, ki ima vzdevek Vitek. Ta je prinesel račune za skupino petih kupcev. V Kirkenesu je na ta dan porabil tri tisoč norveških kron (okoli 255 evrov). Willejeva mu je vrnila 500 kron (okoli 43 evrov) v gotovini.
"Živeli bomo kot v zaporu. To bo kot v Sovjetski zvezi."
Vitek, ki je star okoli 50 let, si ne more predstavljati svojega življenja brez nakupovanja na Norveškem ali Finskem: "To je Norveška – država, kjer zakoni delujejo. Kjer se z ljudmi ravna človeško. Tega v Rusiji ni. V Rusiji poleg tega v vso hrano dajo preveč palmovega olja. V Rusiji ne nakupujem več živil. V Rusiji kupim samo kruh."
V času hladne vojne je bila norveško-ruska meja hkrati tudi meja med članico Nata in tedanjo komunistično Sovjetsko zvezo. Takrat je bila Norveška edina od nordijskih držav v zvezi Nato. Zaradi vnovičnih napetosti med Rusijo in Zahodom je ta meja spet postala vojaško pomembna. Na fotografiji vidimo do zob oborožene norveške vojake v kraju Pasvik, ki leži na meji z Rusijo.
Vitek je novinarki tudi povedal, da ga skrbi, če bi nekoč prišlo do popolnega zaprtja meje. "Bojim se, da bodo v takem položaju ljudje v izolaciji začeli propadati. To je najstrašnejša stvar. Živeli bomo kot v zaporu. To bo kot v Sovjetski zvezi." Za Vitka se bo življenje dramatično obrnilo na slabše, če ne bo imel možnosti nakupovanja na Norveškem: "Obstaja beseda za to – hit s črko s na začetku," je še povedal novinarki Barents Observerja.
Skozi Storskog lahko Rusi zdaj prihajajo na Norveško le izjemoma. Takšne izjeme so obisk ožje družine (starši, zakonci, zunajzakonski partnerji in otroci), ki prebiva na Norveškem. Skozi Storskog bodo lahko potovali tudi ruski državljani, ki delajo ali študirajo na Norveškem ali v drugih schengenskih državah. Prav tako bodi diplomati in ruski državljani, ki živijo in delajo na Svalbardu, še vedno lahko potovali skozi Storskog.
Norveška se je za ukrep odločila zaradi varnostnih razlogov. Kot piše norveški medij Barents Observer, je znan primer ruskega agenta iz Murmanska, ki je v zadnjem desetletju pogosto prečkal mejo skozi Storskog ter po severni Norveški zgradil mrežo stikov in novačil na Norveškem živeče ruske državljane, da so za denarno plačilo fotografirali vojaške objekte na Norveškem.
