Četrtek, 29. 2. 2024, 22.34
2 meseca
Tako si bo Putin želel zagotoviti prevlado nad svetom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,27
Z militarizacijo Arktike si Rusija poskuša zagotoviti tudi nadzor nad ladijsko potjo, ki se razteza skozi Arktični ocean od Beringovega preliva na vzhodu do Barentsovega morja na zahodu. Na fotografiji je ruski ledolomilec na jedrski pogon.
Arktika postaja zaradi podnebnih sprememb geopolitično in geostrateško vse pomembnejša. Rusija ima na tem območju prevlado, ki jo želi še bolj utrditi in okrepiti. Zahod se po drugi strani še premalo zaveda prihodnje pomembnosti Arktike.
Podnebne spremembe, tj. višanje temperatur, so vidne zlasti na skrajnem severu planeta, na Arktiki. Tukaj temperature rastejo trikrat hitreje od svetovnega povprečja. To pomeni, da bo v prihodnosti lažje izkoriščati naravna bogastva, ki jih skriva to območje, v mediju Der Pragmaticus piše strokovnjakinja za Arktiko Agne Cepinskyte.
Rusija krepi prevlado na območju Arktike
Večina območja pripada Rusiji, ostale države z ozemljem na območju Arktike so še ZDA, Kanada, Danska, Islandija, Norveška, Švedska in Finska. Moskva je hitro prepoznala pomen Arktike za svoj svetovni vpliv, zato želi ohraniti svojo prevlado v regiji.
V zadnjih letih je zato obnovila in razširila po koncu hladne vojne zanemarjena sovjetska vojaška oporišča, globokomorska pristanišča in letališča. Pod Putinom so tudi posodobili severno ladjevje in zgradili nove vojaške objekte na arktični meji.
Ruska naravna bogastva na polarnem severu
Te dejavnosti niso samo razgibavanje vojaških mišic, ampak so bistvenega pomena za zaščito kritične infrastrukture, zlasti naftnih in plinskih terminalov, poudarja strokovnjakinja za Arktiko.
Med hladno vojno je bila Arktika eno najbolj militariziranih krajev na svetu in je imela osrednjo vlogo v jedrskem spopadu med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zdaj se Rusija znova vojaško utrjuje na arktičnem območju (na fotografiji je ruski vojak na območju ruskega polarnega severa leta 2019).
Po ocenah Rusija v polarnem območju načrpa več kot 80 odstotkov zemeljskega plina in okoli 20 odstotkov nafte. Z militarizacijo Arktike si Rusija poskuša zagotoviti tudi nadzor nad Severno morsko potjo – ladijsko potjo, ki se razteza skozi Arktični ocean od Beringovega preliva na vzhodu do Barentsovega morja na zahodu.
Alternativa Sueškemu prekopu
Ta pot bi lahko predstavljala veliko krajšo alternativo glavnemu prehodu med Azijo in Evropo skozi Sueški prekop, kar bi skrajšalo čas potovanja za do 40 odstotkov in ustrezno zmanjšalo stroške. Trenutno lahko ladje plujejo po Severni morski poti med julijem in novembrom, ko to dopušča razdrobljen morski led.
To navigacijsko okno se bo verjetno povečalo, ko se bo plast ledu še naprej umikala. Glede na to, da okoli 90 odstotkov svetovne trgovine poteka po morju, bi uspešno delovanje Severne morske poti bistveno okrepilo vpliv Rusije na Arktiki in širše.
Zahod zaostaja za Rusijo
Ostalih sedem arktičnih držav ne more dohajati ruskega strateškega položaja, vojaških dejavnosti in gospodarskih naložb na severu. Cepinskytova je prepričana, da bi lahko bilo arktično območje pomembno tudi za EU, ki je zavezana varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam.
Rusija je daleč največja arktična država, njeni prebivalci pa predstavljajo skoraj polovico celotnega prebivalstva severnega polarnega območja.
Naravna bogastva Arktike bi namreč lahko bila ključna za strateško neodvisnost Evrope: regija je dom pomembnih surovin, potrebnih za širitev sončne in vetrne energije ter proizvodnje čipov, vključno z litijem, kobaltom, redkimi kovinami in grafitom.
Elektrarne na Arktiki
Polarna regija bi bila tudi dober poligon za vetrne in geotermalne elektrarne ter hidroelektrarne, pa tudi za trajnostno proizvodnjo jekla in baterij, še piše Cepinskytova.
