Torek, 1. 3. 2022, 6.07
2 leti, 8 mesecev
"Rusom zmanjkuje hrane, goriva in pa volje za boj" #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
164
(ŠESTI DAN VOJNE V UKRAJINI) Rusko vojaško napredovanje proti ukrajinski prestolnici Kijev je zastalo zaradi ukrajinskega odpora in logističnih težav, kot je pomanjkanje goriva in hrane, je danes menil neimenovani visoki predstavnik Pentagona.
22.17 V EU dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema Swift
21.44 Na Madžarsko prispelo že več kot 100 tisoč ukrajinskih beguncev
15.57 "Nato se boji tretje svetovne vojne, a ta se je že začela"
15.50 Združeni narodi za nujno pomoč Ukrajini iščejo več kot 1,5 milijarde evrov
15.46 Srbski predsednik nasprotuje sankcijam proti Rusiji
15.38 Poslovanje v Rusiji prekinja ali omejuje vse več mednarodnih podjetij
14.41 Breton: Prepoved RT in Sputnika bo veljala za vse kanale
14.23 Borrell: To je rojstvo geopolitične Evrope
13.33 Zelenski pozval EU, naj dokaže, da je z Ukrajino
13.22 Množičen diplomatski bojkot Lavrova
12.52 Stoltenberg očita Putinu, da je uničil mir v Evropi
12.22 Podjetje Severni tok 2 odpustilo vse zaposlene
11.41 Hrvaška dviguje stopnjo pripravljenosti
0.34 Zelenski pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje
22.17 V EU dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema Swift
V EU so danes dosegli dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema Swift. Sberbank ni med njimi. Prav tako je EU ruskima državnima medijema RT in Sputnik prepovedala oddajanje v povezavi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo francosko predsedstvo Svetu EU.
Omenjena ukrepa naj bi začela veljati v sredo po objavi v uradnem listu EU. Sprejeta sta bila, ko se je EU odločila okrepiti sankcije proti Moskvi kot odgovor na ruski napad na Ukrajino.
Po poročanju tiskovne agencije Bloomberg naj bi izključitev iz Swifta veljala za sedem ruskih bank: VTB, Bank Rosija, Otkritie, Novikombank, Promsvjazbank, Sovkombank in VEB.RF. Na seznamu ni Sberbank in Gazprombank.
21.44 Na Madžarsko prispelo že več kot 100 tisoč ukrajinskih beguncev
Od začetka ruskega napada na Ukrajino se je na Madžarsko doslej zateklo okoli 105 tisoč ukrajinskih beguncev, je danes sporočila madžarska policija. Dodali so, da se je v Ukrajino, ki je sosednja država Madžarske, vrnilo približno 21 tisoč Ukrajincev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Madžarski policijski urad za tujce je prav tako danes objavil, da so doslej prejeli 313 prošenj za azil, ki so povezane z begom iz Ukrajine, vendar pri tem niso navedli, koliko prosilcev za azil je bilo Ukrajincev.
20.40 ZDA menijo, da je rusko napredovanje proti Kijevu zastalo
Rusko vojaško napredovanje proti ukrajinski prestolnici Kijev je zastalo zaradi ukrajinskega odpora in logističnih težav, kot je pomanjkanje goriva in hrane, je danes menil neimenovani visoki predstavnik Pentagona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na splošno se nam zdi, da je rusko vojaško premikanje proti Kijevu na tej točki zastalo. Menimo, da ima to opraviti z njihovim vzdrževanjem in logistiko. Na splošno tudi menimo, da se Rusi prerazporejajo, premišljajo ter se poskušajo prilagoditi na izzive, s katerimi se spopadajo," je dejal neimenovani predstavnik Pentagona.
Neimenovani predstavnik Pentagona je prav tako menil, da imajo težave z moralo ruskih vojakov. "Vsi niso povsem izurjeni in pripravljeni, niti se ne zavedajo, da jih pošiljajo v bojne operacije. Sami smo neodvisno ugotovili, da morala v nekaterih enotah peša," je dejal.
17.23 Avstrija zahteva vzpostavitev humanitarnega koridorja v Ukrajini
Avstrija zahteva od Rusije nujno vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in begunce v Ukrajini. Avstrijski kancler Karl Nehammer in zunanji minister Alexander Schallenberg sta ob tem danes opozorila, da trenutno še ni vzpostavljenih varnih koridorjev, to pa vpliva tudi na Avstrijce, ki želijo zapustiti Ukrajino.
"Napad na Ukrajino ni sprejemljiv," je poudaril Nehammer. Trenutno je nujna dobava humanitarne pomoči, sicer grozi humanitarna katastrofa, je posvaril po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Rusijo je še pozval, naj kot pobudnica vojne ne izgubi še zadnjega kančka človečnosti.
15.57 "Nato se boji tretje svetovne vojne, a ta se je že začela"
Direktorica nevladne organizacije za boj proti korupciji AntAC Daria Kaleniuk je na novinarski konferenci britanskemu Borisu Johnsonu neposredno predstavila dogajanje v Ukrajini in ga soočila z vprašanjem, zakaj se on in Nato ne zavzameta za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino.
"Ukrajinske ženske in otroci so prestrašeni zaradi bomb, ki padajo z neba. Ukrajinci obupano prosijo za zaščito, za popolno zaprtje zračnega prostora. Nato pa tega ne naredi, Nato nas ne želi ščititi, ker se boji tretje svetovne vojne, a ta se je že začela in žrtve so ukrajinski otroci."
"Govorite o sankcijah. Zakaj Roman Abramovič ni sankcioniran, zakaj je še vedno v Londonu, njegovi otroci niso na območju bombardiranja, ampak so tukaj, v Londonu. Otroci predsednika Putina so na varnem, v dvorcih."
Kaleniukovi je pred dnevi uspelo pobegniti iz Ukrajine, a kot je dejala v solzah, so njeni družinski člani in sodelavci ostali ujeti v državi.
15.56 Peking "globoko obžaluje konflikt" med Ukrajino in Rusijo
Kitajski zunanji minister Wang Yi je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo danes pozval k rešitvi krize v Ukrajini s pogajanji, so poročali kitajski državni mediji. Wang je Kulebi povedal, da Peking "globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt", in dodal, da izjemno pozornost posveča trpljenju civilistov.
Wang je Ukrajino in Rusijo pozval, da "naj najdeta način za rešitev tega vprašanja s pogajanji", je poročala državna televizija CCTV, ki je navedla, da se je klic vzpostavil na prošnjo ukrajinskega zunanjega ministra.
Wang je v pogovoru dejal tudi, da Kitajska "podpira vsa konstruktivna mednarodna prizadevanja, ki vodijo k politični rešitvi".
Kuleba pa je po poročanju CCTV dejal, da se Ukrajina "veseli, da bo Kitajska začela mediacije, da bi dosegli prekinitev ognja".
Peking je, kar zadeva invazijo svoje tesne zaveznice Rusije na Ukrajino, doslej stopal po napeti diplomatski vrvi, pri čemer je lovil ravnotežje med vztrajnim sklicevanjem na državno suverenost in nepripravljenostjo, da kritizira Rusijo, pri tem navaja francoska tiskovna agencija AFP.
15.50 Združeni narodi za nujno pomoč Ukrajini iščejo več kot 1,5 milijarde evrov
Združeni narodi so danes objavili nujen poziv za 1,5 milijarde evrov za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči ljudem, ujetim v vojni v Ukrajini, in beguncem, ki bežijo pred spopadi. ZN ocenjuje, da bo pomoč in zaščito potrebovalo 12 milijonov ljudi v Ukrajini, v prihodnjih mesecih pa še več kot štiri milijone beguncev v sosednjih državah.
"Zdaj moramo okrepiti svoj odziv, da bi zaščitili življenja in dostojanstvo navadnih Ukrajincev. Odzvati se moramo s sočutjem in solidarnostjo," je v izjavi dejal generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths.
V okviru hitrega poziva želijo zbrati skoraj milijardo evrov za pomoč šestim milijonom ljudi v Ukrajini za sprva tri mesece. "Družine z majhnimi otroki se skrivajo v kleteh in na postajah podzemne železnice ali pa bežijo, da bi rešile svoja življenja, ob strašnem zvoku eksplozij in siren. Število žrtev hitro narašča," je dodal Griffiths.
15.46 Srbski predsednik nasprotuje sankcijam proti Rusiji
Srbija ne bo uvajala sankcij proti Rusiji, dokler bo lahko zdržala. Prav tako ne bo dvigovala stopnje pripravljenosti srbske vojske, je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
"Srbija se pridružuje vsakemu glasovanju, ko gre za kršenje ozemeljske celovitosti Ukrajine, ne bo pa se pridružila uvajanju sankcij proti Rusiji. Tako pa bo, dokler bomo lahko zdržali," je po poročanju Tanjuga izjavil srbski predsednik Vučić.
Vučić je tako odgovoril na novinarsko vprašanje o stališču Srbije na predvidenem glasovanju posebne seje Generalne skupščine Združenih narodov o napadu Rusije na Ukrajino, ki ga je sklical Varnostni svet Združenih narodov. S tem pa je Vučić posredno komentiral tudi pritiske na Srbijo, da se kot kandidatka za članstvo v Evropski uniji pridruži sankcijam, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države.
Srbski predsednik, ki je na novinarska vprašanja odgovarjal na slovesnosti ob začetku gradnje dela ceste Sremska Rača–Kuzmin, ki bi morala biti del avtoceste od Beograda do Sarajeva, je komentiral tudi izjavo hrvaškega premierja o dvigu stopnje pripravljenosti hrvaške vojske. "To je njihova pravica. Naj opravljajo svoje delo. Mi nimamo razloga za vojno pripravljenost. Tega ne delamo zaradi predstave," je dejal.
15.38 Poslovanje v Rusiji prekinja ali omejuje vse več mednarodnih podjetij
Posledice sankcij, ki jih je po invaziji na Ukrajino zoper Rusijo sprejel Zahod, beleži tudi vse več mednarodnih podjetij, ki poročajo o prekinjanju ali omejevanju poslovanja v Rusiji. Ustavljajo ladijske in avtomobilske pošiljke v največjo državo na svetu, protestno izstopajo tudi iz nekaterih naložb, povezanih z Rusijo, na primer energetskih.
Danski ladjar Moller-Maersk je ustavil večino svojih ladijskih poti v Rusijo in iz nje. Kot so pojasnili v velikanu, so sankcije že neposredno in posredno prizadele stabilnost in varnost njihovih operacij, zato so začasno opustili vse poti v Rusijo, izjema je prevoz hrane, zdravil in drugih humanitarnih potrebščin. Že v četrtek so v koncernu ustavili tudi pošiljke v Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.
Konec dobave landroverjev
Prav tako v Rusijo in Ukrajino začasno ne vozijo ladje švicarskega ladjarskega velikana MSC in nemškega ladjarja Hapag-Llloyd.
Da ustavlja svoje pošiljke v Rusijo, je napovedal britanski avtomobilski proizvajalec Jaguar Land Rover, ki je sicer v lasti indijske avtomobilske družbe Tata Motors.
Francoski energetski velikan TotalEnergies je danes napovedal, da ne bo več zagotavljal sredstev za nove projekte v Rusiji, ni pa se še umaknil iz svojih naložb, ki so se v tej državi že začele.
Land Roverje je v Rusiji promovirala igralka tenisa Maria Sharapova.
Proti Rusiji tudi naftarji
Zaradi zavračanja ruskega ravnanja v Ukrajini se dogajajo tudi izstopi iz nekaterih naložb. Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell je tako v ponedeljek napovedal prodajo svojih deležev v partnerstvih z ruskim plinskim in naftnim velikanom Gazpromom. Umika se iz Severnega toka 2, ki bi sicer lahko kmalu pristal v insolvenčnem postopku, pa tudi iz projekta Sahalin-2 in dveh sibirskih naftnih projektov.
Podobne napovedi so že prišle tudi iz njegovega britanskega tekmeca BP, o izstopu iz Sahalina-2 pa se bosta z vladnimi predstavniki in delničarji pogovorila tudi japonska vlagatelja Mitsui in Mitsubishi.
Podjetje za finančne storitve s sedežem v ZDA Mastercard je medtem zaradi sankcij Zahoda proti Rusiji več finančnim ustanovam blokiralo dostop do svojega plačilnega omrežja, je pojasnil izvršni direktor Mastercarda Michael Miebach.
14.52 EU napovedala pol milijarde evrov humanitarne pomoči Ukrajini
EU bo za spopad s humanitarnimi posledicami vojne v Ukrajini iz svojega proračuna namenila najmanj pol milijarde evrov, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, sklicanem zaradi ruske invazije v Ukrajini.
EU bo prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Za to bo iz evropskega mirovnega instrumenta namenila pol milijarde evrov – 450 milijonov za orožje, 50 milijonov pa za neubojna sredstva, na primer gorivo in nujno medicinsko opremo.
"Evropska varnost in obramba sta se v preteklih šestih dneh razvili bolj kot v preteklih dveh desetletjih," je ponazorila von der Leynova.
To bo Unija zdaj dopolnila še z najmanj pol milijarde evrov iz svojega proračuna za spopadanje s humanitarnimi posledicami "te tragične vojne", tako v državi kot za begunce, je napovedala predsednica Komisije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju.
14.41 Breton: Prepoved RT in Sputnika bo veljala za vse kanale
Prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik bo po navedbah evropskega komisarja za enotni trg Thierryja Bretona veljala za širjenje novic po vseh kanalih, od satelitske televizije do videoplatform. Prepoved bi lahko začela veljati še danes, je dodal danes v pogovoru za francosko televizijo RTL.
Cilj je, da se ruskim državnim medijem omeji dostop do vsega evropskega trga, je poudaril komisar.
O prepovedi naj bi danes odločali veleposlaniki članic EU. Ukrep morajo nato oblikovati še v pisni obliki, preden se ga objavi v uradnem listu, ko bi tudi začel veljati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo napovedala prepoved RT in Sputnika, s čimer bi se EU bojevala proti dezinformacijam in ruski propagandi v povezavi z vojno v Ukrajini. Več družbenih omrežij, med njimi Facebook in YouTube, je že blokiralo dostop do RT in Sputnika, s čimer so se odzvali na pozive evropskih politikov.
Po napovedi predsednice Evropske komisije so se sicer odprla vprašanja, kako bi lahko zakonito uvedli prepoved in kakšen bi lahko bil povračilni ukrep Moskve. Kljub načelni podpori vseh 27 držav članic so se zvrstile tudi kritike, da gre pri ukrepu za cenzuro in omejevanje svobode govora, poroča portal Politico. Med drugim s to utemeljitvijo prepovedi nasprotuje francoska podružnica RT.
Običajno je odločitev o blokadi medija v državi članici sicer v pristojnosti tamkajšnjega regulatorja. Ravno prejšnji teden sta odločitev o prepovedi ruskih televizij sprejela poljski in estonski regulator, francoski regulator pa trenutno odloča o pritožbi proti RT Francija.
14.23 Borrell: To je rojstvo geopolitične Evrope
To je trenutek, ko se rojeva geopolitična Evropa, je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell danes poudaril na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, sklicanem zaradi ruske invazije v Ukrajini.
"Za mir sta potrebna dva, za vojno je dovolj eden," je še dejal Borrell. Ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah ni pričakoval tako odločnega in močnega odziva EU.
"Vojna se je vrnila v Evropo (...) To je trenutek resnice za Evropo," pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je navedla zapis v ukrajinskem časniku Kyiv Independent, objavljen nekaj ur pred invazijo: "Ne gre le za Ukrajino. To je spopad dveh svetov, dveh polov vrednot."
"To je spopad vladavine prava in vladavine puške, demokracij in avtokracij, ureditve na temelju pravil in sveta gole agresije. Današnji odziv na početje Rusije bo odločil o prihodnosti mednarodnega sistema," je poudarila predsednica.
Poudarila je tudi, da je unija s svetlobno hitrostjo sprejela največji sveženj sankcij v svoji zgodovini, ki bodo močno udarile rusko gospodarstvo in Kremelj, ceno pa bo plačalo tudi evropsko gospodarstvo. "A to je cena, ki smo jo pripravljeni plačati. Saj je svoboda neprecenljiva," je dejala.
13.33 Zelenski pozval EU, naj dokaže, da je z Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru Evropskega parlamenta v Bruslju pozval, naj EU dokaže, da je z Ukrajino, da je ne bo pustila same. "Potem bo življenje premagalo smrt in svetloba bo premagala temo. Slava Ukrajini," je dejal.
"Nihče nas ne bo zlomil. Močni smo, Ukrajinci smo. Zdaj se bojujemo za preživetje. To je največja motivacija. A bojujemo se tudi za to, da bi bili enakovredni člani Evrope," je še poudaril ukrajinski predsednik po besedah tolmača v angleščino, ta je danes ob svojem delu jokal.
EU bo po besedah Zelenskega veliko močnejša z Ukrajino. Ukrajinci so dokazali svojo moč, dokazali so, da so najmanj enaki drugim Evropejcem, zdaj naj EU dokaže, da je z Ukrajino, je še dejal.
Zelenski je poudaril, da danes ne bere z lista, saj se je "faza papirjev" za Ukrajino končala, zdaj gre za življenje ali smrt. "Bojujemo se za svojo zemljo in svobodo," je poudaril. Predsednikovemu nagovoru je sledil dolg in bučen aplavz.
13.22 Diplomatski bojkot Lavrova
Diplomati številnih držav, tudi slovenski, so danes v znak protesta proti ruski invaziji na Ukrajino na sedežu Združenih narodov v Ženevi množično bojkotirali nagovor ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na konferenci o razorožitvi in na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice. V obeh primerih so diplomati zapustili sobo tik pred začetkom predvajanja vnaprej posnetega nagovora Lavrova.
Lavrov bi se moral obeh dogodkov udeležiti, a je v zadnjem trenutku v ponedeljek udeležbo odpovedal zaradi, kot je dejal, "protiruskih sankcij" članic EU.
As a sign of solidarity EU Ambassadors & others decided to leave w Ukraine the room when FM Lavrov addressed @UN_HRC & Conference on Disarmament. We cannot be expected to sit by while Russia is actively spreading disinformation & falsehoods regarding its aggression against 🇺🇦 pic.twitter.com/X5Vb7CTE3c
— EU at the UN - Geneva #MultilateralismMatters (@EU_UNGeneva) March 1, 2022
Ukrajinska veleposlanica pri uradu ZN v Ženevi Jevgenija Filipenko je vodila številne diplomate, ki so na konferenci o razorožitvi zapustili prostor, tako da je ostal skoraj prazen. Pred dvorano so se zbrali pred ukrajinsko zastavo in močno ploskali, tako da jih je bilo mogoče slišati v dvorani, kjer so nadaljevali predvajanje nagovora v navzočnosti peščice diplomatov, med drugim iz Jemna, Sirije, Venezuele in Tunizije.
13.15 Draghi pozval k nadaljnjemu ukrepanju proti oligarhom in centralni banki
Italijanski premier Mario Draghi je v senatu pozval k ostrejšemu ukrepanju proti ruskim oligarhom in večjemu pritisku na rusko centralno banko.
"Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je pripravljena na nadaljnje omejevalne ukrepe, če bodo potrebni," je dejal Draghi in predlagal zlasti sprejetje nadaljnjih ciljno usmerjenih ukrepov proti oligarhom. "Zamisel je, da bi vzpostavili mednarodni javni register tistih, katerih premoženje presega deset milijonov evrov," je dodal.
Draghi, sicer nekdanji predsednik Evropske centralne banke, je poudaril, da bi morala mednarodna skupnost okrepiti pritisk tudi na rusko centralno banko. Dejal je, da bi Banka za mednarodne poravnave (BIS) s sedežem v Švici morala sodelovati pri sankcijah.
12.52 Stoltenberg očita Putinu, da je uničil mir v Evropi
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je med današnjim obiskom Poljske ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da je z napadom na Ukrajino uničil mir v Evropi. Zagotovil je še, da bodo zavezniki branili vsak centimeter svojega ozemlja.
"Predsednik Putin je uničil mir v Evropi. Zavezniki obsojamo neutemeljeno in brutalno invazijo na Ukrajino. Ruski napad je popolnoma nesprejemljiv in ga omogoča Belorusija," je povedal Stoltenberg ob obisku letalskega oporišča v poljskem Lasku.
Poudaril je še trdno zavezanost skupni obrambi. "Varovali in obvarovali bomo vsak centimeter ozemlja Nata," je dodal.
Šef Nata je ob tem znova zavrnil možnost, da bi zavezništvo sodelovalo v vojni v Ukrajini. "Nato v Ukrajino ne bo pošiljal sil, niti ne bo premestil letal v ukrajinski zračni prostor," je pojasnil.
12.22 Podjetje Severni tok 2 odpustilo vse zaposlene
Podjetje Severni tok 2, zadolženo za projekt istoimenskega plinovoda med Rusijo in Nemčijo, ki ima sedež v Švici, je odpustilo vseh svojih okoli 140 zaposlenih, je v ponedeljek na švicarski televiziji dejal švicarski gospodarski minister Guy Parmelin.
Švicarska Westschweizer Fernsehen je v ponedeljek poročala, da so v podjetju Severni tok 2 za danes zaprosili za sestanek z lokalnimi švicarskimi uradniki, a ta informacija ni uradno potrjena.
Iz britansko-nizozemskega energetskega velikana Royal Dutch Shell so nato v ponedeljek sporočili, da bodo prodali svoj delež v Severnem toku 2, skupnem podjetju z ruskim plinskim velikanom Gazpromom.
11.41 Hrvaška pošilja vojaško opremo in dviguje stopnjo pripravljenosti vojske
Hrvaška v Ukrajino pošilja orožje in zaščitno opremo, hrvaška vojska pa je dvignila stopnjo pripravljenosti, so v ponedeljek po izredni seji vlade ter po seji predsedstva in nacionalnega sveta HDZ sporočili v Zagrebu. Hrvaška se pripravlja tudi na begunski val, vojni v Ukrajini pa se pridružujejo hrvaški prostovoljci, poročajo hrvaški mediji.
Hrvaški premier Andrej Plenković je sporočil, da bo Hrvaška v Ukrajino poslala orožje in zaščitno opremo v vrednosti 124 milijonov kun (16,4 milijona evrov), pripravljeni pa so tudi na prihod ukrajinskih beguncev in oskrbo z zemeljskim plinom. V vladi zagotavljajo, da so zaloge zemeljskega plina na Krku dovolj velike za potrebe vseh gospodinjstev in gospodarstva.
Hrvaška bo Ukrajini iz svojih zalog dostavila več kot 40 kamionov vojaške opreme, med katerimi bo pehotno orožje – strojnice, jurišne puške, pripadajoče strelivo in zaščitno opremo, s katerim bodo Ukrajinci lahko oborožili do štiri brigade.
Hrvaška se pripravlja tudi na begunski val. Do ponedeljka zjutraj sta na Hrvaško po podatkih civilne zaščite prišla 202 begunca, med katerimi so večinoma ženske z otroki. Zanje so za zdaj uredili tri sprejemne centre, v katerih prostovoljci in strokovnjaki poleg postelj, hrane in oblačil zagotavljajo tudi psihosocialno pomoč. Eden od begunskih centrov je v zagrebškem motelu Plitvice, eden v Osijeku, drugi pa na območju Varaždina. Hrvaška lahko v tem trenutku namesti 17.500 beguncev. Številni avtobusni prevozniki bodo pomagali pri prevozu beguncev iz Ukrajine na Hrvaško.
Stopnjo pripravljenosti je zaradi globalnih okoliščin dvignila tudi hrvaška vojska. "S posebno pozornostjo spremljamo dogajanje v svojem sosedstvu, na jugovzhodu Evrope. Nikakor si ne želimo, da bi prišlo do kakršnekoli destabilizacije razmer v katerikoli od naših sosednjih držav," je po seji predsedstva in nacionalnega sveta vladajoče stranke HDZ za medije izjavil premier Plenković.
Na novinarsko vprašanje, ali je mogoča tudi destabilizacija razmer na Kosovu zaradi želje Prištine po vstopu v Nato, pa je po poročanju televizije N1 odgovoril, da razmere v sosedstvu pozorno spremljajo. "Spremljamo vse, to je velika pospešitev zgodovine. Vse, kar je bilo pred 24. februarjem, je eno, po tem pa drugo," je dejal.
V Ukrajino so odšli prvi hrvaški prostovoljci. Nekateri bodo pomagali beguncem, drugi pa se bodo pridružili ukrajinskim vojakom na bojišču.
11.35 Moskva bo vztrajala, "dokler ne bodo doseženi vsi cilji"
Rusija bo nadaljevala ofenzivo v Ukrajini, dokler ne bodo doseženi njeni cilji, je danes sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Ukrajinsko vojsko je znova obtožil, da uporablja civiliste kot živi ščit.
Vztrajal je, da ruska vojska "ne okupira Ukrajine" in da Zahod "poskuša zlorabiti ukrajinsko ljudstvo" proti Moskvi.
11.00 Zelenski bo nagovoril Evropski parlament
V današnji razpravi o ruskem napadu na Ukrajino na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta bosta na daljavo predvidoma sodelovala tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednik ukrajinske rade Ruslan Štefančuk, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Zatem bodo poslanke in poslanci prisluhnili predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku EU Josepu Borrellu. Sledila bo poslanska razprava, namenjena oceni ruskega napada na Ukrajino.
7.45 Kitajska začela evakuacijo svojih državljanov iz Ukrajine
Kitajska je začela evakuacijo svojih državljanov iz Ukrajine, so danes poročali kitajski mediji. Evakuacijo je Peking začel iz skrbi za njihovo varnost zaradi ruske invazije na Ukrajino kot tudi poročil o naraščajoči sovražnosti Ukrajincev do njih zaradi kitajske podpore Moskvi.
Iz prestolnice Kijev in pristaniškega mesta Odesa na jugu države so v ponedeljek evakuirali okoli 600 kitajskih študentov, je poročal državni časnik Global Times, ki je navedel podatke kitajskega veleposlaništva v Kijevu.
V sosednjo Moldavijo so jih prepeljali z avtobusi ob spremstvu predstavnikov veleposlaništva in policije. Danes bodo evakuirali še tisoč kitajskih državljanov, in sicer na Poljsko in Slovaško. Pomoč kitajskim državljanom bosta ponudili tudi Madžarska in Romunija, so še sporočili z veleposlaništva.
Po podatkih Kitajske v Ukrajini dela in študira okoli šest tisoč kitajskih državljanov.
00.48 Rusija osamljena na zagovoru glede Ukrajine
Rusija se je v ponedeljek o napadu na Ukrajino osamljeno zagovarjala tako v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je začela izredno zasedanje pred sprejetjem resolucije z obsodbo agresije v Ukrajini, kot v Varnostnem svetu ZN, ki je imel na zadnji dan ruskega predsedovanja sejo o humanitarnem položaju v Ukrajini.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je moral osamljeno braniti poteze svoje države najprej v GS ZN, ki zasedanje nadaljuje danes pred predvidoma sredino potrditvijo resolucije, kakor tudi v VS ZN.
Nekaj držav, med njimi Brazilija, je poskušalo malce uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice ZN na drugo, še manj pa grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je celo nediplomatsko priporočil, naj za samomor raje vzame pištolo kot "možakar v berlinskem bunkerju maja 1945".
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini.
Besedilo resolucije je sicer napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav. Za sprejem je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo ustavila vojne, bo sprejem resolucije po mnenju poznavalcev potrdil osamljenost Rusije. Nebenzija je seveda novinarjem zatrdil, da se ne počuti niti najmanj osamljenega. Družbo Rusiji delajo Sirija, Venezuela, Kuba in še kakšna podobna država. Kitajska se zanjo ni opredelila. Nebenzija je vztrajal, da ne gre za vojno, ampak omejeno vojaško operacijo, ki je namenjena zaščiti prebivalcev Donbasa in odstranitvi nacistov z ukrajinske oblasti. Ni pa pojasnil, zakaj ruska vojska napada ukrajinska mesta daleč od Donbasa.
Prav tako je izražal ogorčenje, da nihče ni izražal občutljivosti do prebivalcev regij Lugansk in Doneck, ki menda preživljajo genocid. Vztrajal je, da Rusija v Ukrajini brani ustanovno listino ZN, sicer pa le uveljavlja pravico do samoobrambe v skladu z njo.
Množica veleposlanikov je nasprotno trdila, da ruski napad na Ukrajino ni bil izzvan in ni upravičen, da pomeni jasno kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Med njimi je bil tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, ki je skupaj z drugimi zahteval takojšen umik ruske vojske iz Ukrajine.
V 77-letni zgodovini ZN je bilo to šele 11. izredno zasedanje GS ZN, nobena stalna članica VS ZN pa se doslej ni znašla pod takšnim udarom, kot se je Rusija.
V VS ZN so predstavniki agencij ZN poročali o humanitarnem položaju v Ukrajini. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je napovedal, da bo vojna ustvarila štiri milijone beguncev. Trenutno je Ukrajino do ponedeljka zapustilo že več kot pol milijona ljudi.
Kulturno društvo Ljubljana – Kyiv v sredo ob 17. uri vabi na vseslovenski shod v podporo Ukrajini, ki bo na Kongresnem trgu v Ljubljani.
00.34 Zelenski pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje, ki uporabljajo tuja letališča ali pristanišča. Globalna prepoved naj bi bila kazen za napad Moskve na Ukrajino, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Zelenski.
"Za to državo moramo v celoti prepovedati vstop v vsa pristanišča, vse kanale in na vsa svetovna letališča," je na Facebooku objavil ukrajinski predsednik. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj "razmisli o popolnem zaprtju neba za ruske rakete, letala in helikopterje".
Ukrajinski predsednik je Rusijo tudi obtožil, da je v ponedeljek "bombardirala in streljala" na ukrajinsko ozemlje, da bi "pritiskala" na Kijev med prvimi pogovori obeh strani o konfliktu. Glede kampanje pritiska na ukrajinske voditelje je Zelenski ruski strani še sporočil, naj ne izgublja časa.
0.30 Izredno zasedanje za končanje ruske invazije
Evropski parlament se bo danes sestal na izrednem plenarnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali in glasovali o resoluciji v zvezi z odzivom EU na ruski napad na Ukrajino. Zasedanja se bodo udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
V poljskem Lodžu se bodo medtem srečali zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, ki sestavljajo tako imenovani Weimarski trikotnik. Annalena Baerbock, Jean-Yves Le Drian in Zbigniew Rau bodo govorili predvsem o ruskem napadu na Ukrajino, prek videopovezave pa naj bi se jim pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
O posledicah ruske invazije in sankcij proti Rusiji bodo na virtualnem srečanju, ki ga gosti Nemčija, razpravljali finančni ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo obiskal Poljsko in Estonijo. Srečal se bo z vodilnimi predstavniki obeh držav in obiskal vojaška oporišča, kjer so nameščeni tudi zavezniški vojaki. Na pogovorih naj bi se mu pridružil tudi britanski premier Boris Johnson.
Na Slovaškem pa se bodo v senci ruske invazije na Ukrajino začele obsežne vaje Nata, imenovane Saber Strike 2022. Na njih naj bi sodelovalo okoli tri tisoč vojakov, od tega okoli dve tretjini iz ZDA in tretjina iz Slovaške, sosede Ukrajine.
164