Torek, 28. 7. 2026, 19.38
6 dni, 17 ur
Resno svarilo Evropi: "Molite, da bo zima mila"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,92
Bo vojna proti Iranu Evropi preprečila, da bo imela to zimo dovolj zemeljskega plina?
Presežek nafte na svetovnem trgu, sproščanje velikih količin nafte iz strateških zalog, preusmeritev izvoza savdske nafte skozi Rdeče morje ... To so razlogi, da cene nafte za zdaj zaradi vojne proti Iranu niso še bolj poskočile. Toda škotski novinar Andrew Neil opozarja, da je morda najhujše šele pred nami. Resno svari tudi Evropo zaradi nizkih zalog zemeljskega plina.
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu traja že pet mesecev (začela se je 28. februarja). Verjetno je Donald Trump pričakoval ali vsaj upal, da bo vojaška operacija, poimenovana Epski bes, hitro spravila Iran na kolena, a se to ni zgodilo. Iran je močno udaril nazaj z zaprtjem Hormuške ožine, oblast revolucionarnih gardistov in visokih duhovnikov pa se je za zdaj obdržala.
Vojna in mir: spremenljive cene nafte
Vmes so se zgodile že ustavitve spopadov in pogajanj, nato so Američani pred dvema tednoma spet sprožili nove napade, ki jih je Trump pred dnevi ustavil, ker naj bi želel dati znova priložnost diplomaciji. Morda je to res, a po drugi strani prihajajo novice, da Američanom hitro kopni strelivo, vojna pa je tudi nepriljubljena med Američani (po zadnji anketi Ipsosa, ki jo je objavil Reuters, jo podpira le 33 odstotkov, 62 odstotkov pa ji nasprotuje).
Ta predah je pričakovano znižal ceno nafte in zemeljskega plina. Zaradi nove zaostritve je cena surove nafte narasla že na 102 ameriška dolarja na sodček (okoli 90 evrov), nato pa padla pod 90 dolarjev (pod 79 evrov).
Je najhujše šele pred nami?
A kot opozarja znani britanski novinar Andrew Neil, so cene – ne glede na občasno popuščanje napetosti v Perzijskem zalivu – v primerjavi z obdobjem pred vojno še vedno na povišanih ravneh. Te visoke cene bodo ostale tako dolgo, dokler bo v Perzijskem zalivu trajala pat pozicija – torej vse preostalo poletje in tudi jeseni.
Neil opozarja, da je po 15. juliju (ko so Američani znova začeli napade na Iran) skozi Hormuško ožino prišlo le malo nafte. Ta trend se bo verjetno nadaljeval, ker lastniki tankerjev ne bodo želeli tvegati.
Neil: Ne cena surove nafte, pomembne so cene naftnih derivatov
Neil omenja optimiste, ki trdijo, da cene nafte zaradi vojne niso tako narasle kot v preteklosti v času drugih kriz. To je res, pravi britanski novinar, a opozarja, da so cene še vedno višje, kot so bile pred vojno.
Poleg tega Neil opozarja, da morda ne smemo toliko gledati na ceno surove nafte, ampak je za življenjsko raven in stanje svetovnega gospodarstva bolj merodajna cena predelane nafte oziroma naftnih derivatov: bencina, dizla in letalskega goriva.
Visoka cena letalskega goriva
Cena letalskega goriva je tako zdaj okoli 150 dolarjev (132 evrov) na sodček v ZDA in Severni Ameriki, kar je več kot cena sodčka surove nafte brent. Ta razlika v ceni je zdaj na zgodovinsko visoki ravni, trdi Neil in dodaja, da se bo ta razlika še povečevala, če bo Hormuška ožina ostala zaprta oziroma zgolj malenkostno prehodna za tankerje.
Zaradi vojne v Iranu je zelo poskočila cena letalskega goriva.
Če se bo Donald Trump odločil za napade na iranske energetske objekte in civilno infrastrukturo, bo po Neilovem mnenju Iran izvedel povračilne ukrepe z napadi na naftovode in plinovode, pristanišča ter celo na objekte za razsoljevanje morske vode, ki zagotavljajo pitno vodo prebivalcem v zalivskih državah. V tem primeru bo svetovno gospodarstvo zgrmelo v recesijo.
Zakaj se črni scenarij za zdaj ni uresničil
Tistim, ki pravijo, da so te napovedi preveč črnoglede in katastrofične, Neil odgovarja, da je sicer res, da vojna proti Iranu do zdaj ni zlomila svetovnega gospodarstva. To se ni zgodilo, ker je bil pred začetkom Trumpove vojne proti Iranu na svetovnem naftnem trgu presežek nafte. Poleg tega se je zgodila delna preusmeritev izvoza nafte na druge poti.
ZDA, Kitajska, Japonska in Južna Koreja so tudi na trg dale velike količine nafte iz svojih rezerv. Hkrati je v času premirja nekaj nafte le prišlo skozi Hormuško ožino na svetovni trg. Vse to je ublažilo gospodarske posledice ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
Na svetovni naftni trg vplivajo tudi dogodki v Rusiji
Toda Neil opozarja, da so vsi ti blažilci zdaj večinoma izčrpani: na svetovnem trgu ni več presežka nafte, strateške rezerve pa se vsepovsod zmanjšujejo. Poleg tega lahko jemenski hutijevci, zavezniki Irana, z napadi na tankerje v Rdečem morju uničijo alternativno pot za izvoz savdske nafte v svet.
Tudi ukrajinski napadi na ruske rafinerije bodo vplivali na oskrbo svetovnega trga z naftnimi derivati.
Neil tudi opozarja, da na svetovno gospodarstvo ne vplivajo le dogodki v Perzijskem zalivu (ki so zmanjšali dobavo naftnih derivatov na svetovni trg za okoli štiri milijone sodčkov na dan), ampak tudi dogodki v Rusiji, kjer so Ukrajinci z droni uničili polovico ruskih zmogljivosti za predelavo nafte. To pomeni nadaljnjo izgubo okoli treh milijonov sodčkov naftnih derivatov na dan za svetovni trg.
Naftnih derivatov je na trgu manj za 15 odstotkov
Še nadaljnjih treh milijonov sodčkov naftnih derivatov je manj, ker so Kitajci skrčili delovanje svojih rafinerij. Vse skupaj se je količina predelane nafte na svetovnem trgu zmanjšala za 15 odstotkov, kar bo povečalo cene bencina, dizla in letalskega goriva. Cene pa lahko še poskočijo, če se bodo zgodile nadaljnje zaostritve.
Neil tudi opozarja na znižane evropske zaloge zemeljskega plina, ki so rekordno nizke za julij. Priprave zalog za zimo se začnejo že poleti. To seveda vpliva na cene plina. Po Neilovih napovedih bo Evropa zimo pričakala z zalogami plina, ki bodo nižje kot običajno. "Molite za milo zimo," pravi Škot in dodaja, da molitve za milo zimo niso ravno energetska politika.
"Kot počasni posnetek trka avtomobila v zid"
Učinki vojne proti Iranu so po Neilovih besedah kot avtomobilski trk v počasnem posnetku. Na to, da bo avtomobil trčil v zid, še čakamo.
