SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Če bo Putin držal besedo, bo to eden najbolj napetih dogodkov leta 2022

10

termometer

Vladimir Putin | Vladimir Putin se bo novembra morda prvič v živo srečal z druščino voditeljev držav (in EU), ki se Rusijo trudijo ohromiti s sankcijami zaradi napada na Ukrajino. | Foto: Guliverimage
Vladimir Putin se bo novembra morda prvič v živo srečal z druščino voditeljev držav (in EU), ki se Rusijo trudijo ohromiti s sankcijami zaradi napada na Ukrajino. Foto: Guliverimage

124. dan vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin se bo novembra udeležil vrha G20, kjer ga bodo pričakali tudi voditelji številnih držav (in EU), ki zaradi vojne v Ukrajini sprejemajo sankcije proti Rusiji. V mestu Kremenčuk v osrednjem delu Ukrajine sta ruski raketi danes popoldan zadeli nakupovalno središče Amstor, v katerem je bilo več kot tisoč civilistov. Ukrajina po mesecih topniškega bombardiranja umika svoje sile iz Severodonecka, "to pa lahko traja nekaj časa", je za Radio Free Europe/Radio Liberty povedal vodja regionalne uprave. Ruske čete napredujejo proti sosednjemu mestu Lisičansk, hkrati pa stopnjujejo pritisk tudi na območju Slovjanska v doneški regiji. Visoki ameriški obrambni uradnik je dejal, da se Ukrajinci premikajo na "položaj, kjer se lahko bolje branijo". Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v petek Evropsko unijo in Nato obtožil sestavljanja "koalicije za vojno". Voditelji članic G7 so se dogovorili za vzpostavitev pobude za pospeševanje vlaganj v infrastrukturo, kar naj bi bila protiutež kitajskemu projektu Pas in cesta, okoli tisoč milijard dolarjev vrednemu načrtu zgraditve infrastrukturnih projektov v Afriki, Aziji in Evropi. 

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

19.38 Litva Rusijo obtožila kibernetskega napada
18.50 Putin se namerava udeležiti novembrskega vrha G20

16.35 Ruski raketi zadeli ukrajinsko nakupovalno središče, v katerem je bilo tisoč ljudi
14.33 NATO v visoki pripravljenosti: Na mejo z Rusijo 300 tisoč vojakov Zahoda
13.50 Zelenski pozval G7: Storite vse, kar je v vaši moči, za končanje vojne  

10.30 Farsa: prvič po več kot sto letih Rusija ni plačala dolga  
10.25 Nekdanji šef CIE: Putina bodo strmoglavili na skrivaj, če ...
10.00 ZDA: Ukrajini še ta teden sistem protiraketne obrambe 

9.20 Na poti v Ukrajino humanitarni konvoj Rdeče žoge in SBC 
9.00 Britanski obveščevalci: Rusija se bo vse bolj zanašala na rezerviste 
6.30 Putin bo prvič po začetku vojne zapustil Rusijo
6.10 Rusi poskušajo blokirati dostop do Lisičanska z juga 
5.55 Ukrajina: Rusi so 70-letni ženski zlomili hrbtenico

5.45 Ukrajinski parlament: Rusija je ukradla več kot 500 tisoč ton našega žita
5.30 Ruski mediji: Ukrajina je napadla naftno ploščad

19.38 Litva Rusijo obtožila kibernetskega napada

Litva je bila danes žrtev intenzivnega kibernetskega napada, za katerim verjetno stoji Rusija, je dejal vodja tamkajšnjega nacionalnega centra za kibernetsko varnost Jonas Skardinskas. Med tarčami napada naj bi bili tudi varni strežniki, vendar večje škode ni bilo.

"Litovske državne institucije in podjetja so pod intenzivnim napadom za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS)," je litovsko ministrstvo za obrambo zapisalo v izjavi na Twitterju.

"Verjetno se bodo podobni napadi nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, zlasti v prometnem, energetskem in finančnem sektorju," so še zapisali v izjavi.

Namen napada DDoS je preplaviti cilj s poplavo internetnega prometa in tako preprečiti normalno delovanje sistema.

Krivdo za napad je sicer že prevzela ruska hekerska skupina Killnet, ki je sporočila, da gre za maščevanje za omejitve, ki jih je Litva v začetku meseca uvedla proti Rusiji, še navaja AFP.

Do napada je prišlo v času, ko je Rusija pričela stopnjevati grožnje uperjene proti tej baltski državi, potem ko je Vilnius prejšnji teden uvedel omejitve pri železniškem transportu določenega blaga med celinsko Rusijo in eksklavo Kaliningrad, ki so jo prizadele gospodarske sankcije zahodnih držav proti Rusiji.

18.50 Putin se namerava udeležiti novembrskega vrha G20

Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel vabilo indonezijskega kolega Joka Widoda in se bo udeležil vrha skupine ekonomsko najbolj pomembnih držav G20 sredi novembra na Baliju, je danes sporočil Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Zaenkrat ni jasno, ali bo voditelj Rusije odpotoval na srečanje, ali pa se ga bo udeležil virtualno.

Indonezijski predsednik je že konec aprila dejal, da je na prihajajoče zasedanje držav skupine G20 povabil oba, četudi Ukrajina ni članica združenja.

Nemški kancler Olaf Scholz, ki trenutno gosti vrh G7, je sicer danes sporočil, da je pripravljen sodelovati na novembrskem vrhu kljub morebitni udeležbi ruskega predsednika.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo izjavila, da ne izključuje možnosti, da bi na srečanju G20 sedla za isto mizo s Putinom. "Pomembno je, da mu v obraz povemo, kaj si mislimo o njem," je dejala in opozorila, da je skupina G20 preveč pomembna platforma, da bi jo kakorkoli ogrozili.

16.35 Ruski raketi zadeli ukrajinsko nakupovalno središče, v katerem je bilo tisoč ljudi

Nakupovalno središče Amstor v Kremenčuku so po zadetkih ruskih raket, ki so ju potrdile ukrajinske oblasti, zajeli plameni. S kraja napada že poročajo o žrtvah.

Nakupovalno središče so v celoti zajeli plameni, je razvidno iz videoposnetkov, ki so jih na splet objavili očividci. Deli nakupovalnega središča se zaradi intenzivnega ognja že podirajo. V kompleksu, ki nima posebne strateške vrednosti, naj bi bilo v času napada več kot tisoč civilistov. 

14.33 NATO v visoki pripravljenosti: Na mejo z Rusijo 300 tisoč vojakov Zahoda

Severnoatlantsko zavezništvo NATO je dvignilo število vojakov v visoki pripravljenosti s 40 tisoč na 300 tisoč, poroča Reuters. Gre za pripadnike t. i. enote za hitro odzivnost, dodatni vojaki pa bodo razporejeni v članice zavezništva, ki si delijo mejo z Rusijo.

"Okrepili bomo svojo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300 tisoč," je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal Stoltenberg.

Trenutno je v teh silah za hitro odzivanje v bojnih skupinah v osmih vzhodnih članicah Nata okoli 40 tisoč vojakov in vojakinj. Nameščeni so v Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji, Romuniji, na Poljskem, Slovaškem in Madžarskem.

Generalni sekretar zavezništva je ob tem pojasnil, da ne bodo vseh bojnih skupin okrepili na raven brigad, ampak le nekatere.

Poleg tega bodo tja namestili več vojaške opreme in oborožitvenih sistemov, vključno s sistemi zračne obrambe. Obenem bodo v drugih članicah določene enote, ki bodo pripravljene za odhod v države na vzhodu zavezništva.

"Skupaj to predstavlja največje preoblikovanje naše skupne obrambe in odvračalne drže od hladne vojne," je poudaril Stoltenberg.

Krepitev dolgoročne odvračalne in obrambne drže Nata v luči ruske invazije na Ukrajino bo ena od glavnih tem tridnevnega zasedanja voditeljev Nata, ki se bo v torek začelo v španski prestolnici. Poleg tega bodo govorili še o nadaljnji pomoči Ukrajini, proračunskih izdatkih za obrambo in sodelovanju s partnerskimi državami.

13.50 Zelenski pozval G7: Storite vse, kar je v vaši moči, za končanje vojne  

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje držav G7 danes pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi do konca leta končali rusko invazijo na Ukrajino. Pozval jih je tudi, naj okrepijo sankcije proti Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države G7 so ob tem Ukrajini zagotovile nadaljnjo podporo.

Zelenski je v svojem nagovoru prek videopovezave voditeljem skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7), ki se sestajajo na dvorcu Elmau na Bavarskem, dejal, da razmere na bojišču postajajo vse težje za ukrajinsko vojsko, ki se spoprijema z napadi ruskih sil. Pri tem jih je pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi vojno v Ukrajini končali do konca leta, poroča AFP.

Ukrajinski predsednik je pri tem poudaril, da je treba še naprej izvajati "težke kazenske ukrepe" proti Rusiji in "ne zmanjšati pritiska" kljub več svežnjem sankcij, ki so jih zahodni zavezniki do zdaj že sprejeli proti Moskvi.

Zelenski se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa zahvalil voditeljem sedmerice držav za podporo Ukrajini. Po navedbah virov jih je prosil za podporo, ki obsega pet točk, in sicer sisteme protiletalske obrambe, varnost, izvoz ukrajinskega žita, sankcije in obnovo države, še navaja Ansa. | Foto: Reuters Zelenski se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa zahvalil voditeljem sedmerice držav za podporo Ukrajini. Po navedbah virov jih je prosil za podporo, ki obsega pet točk, in sicer sisteme protiletalske obrambe, varnost, izvoz ukrajinskega žita, sankcije in obnovo države, še navaja Ansa. Foto: Reuters

Voditelji G7 so v sprejeti izjavi Ukrajini danes zagotovili nadaljnjo podporo pri spoprijemanju z rusko agresijo. "Še naprej bomo zagotavljali finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo ter podpirali Ukrajino, dokler bo to potrebno," so sporočili.

Podporo Zelenskemu in Ukrajini so voditelji G7 izrazili tudi posamično na Twitterju. "Kot G7 stojimo enotni na strani Ukrajine in bomo nadaljevali našo podporo. Za to moramo vsi sprejeti težke, a nujne odločitve," je zapisal gostitelj srečanja, nemški kancler Olaf Scholz. "Še naprej bomo krepili pritisk na Putina. Ta vojna se mora končati," je bil odločen.

Podporo Ukrajini sta izrekla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se v imenu EU udeležujeta vrha G7.

"Danes zjutraj nas je ukrajinski predsednik Zelenski seznanil z ruskimi napadi na Ukrajino. Občudujemo njegovo vodstvo in odpornost ukrajinskega ljudstva. G7 je pokazala izjemno enotnost. Dogovorili smo se, da bomo z Ukrajino vztrajali, dokler bo potrebno," je tvitnila predsednica komisije.

Michel pa je na Twitterju zapisal, da "mora biti Kremelj poražen v Ukrajini", in poudaril "neomajno povezanost" G7 v solidarnosti z ukrajinskim narodom. "Denar, orožje in politična podpora. Vse mobilizirano za Zelenskega in Ukrajino," je dodal.

10.30 Farsa: prvič po več kot sto letih Rusija ni plačala dolga  

Rusija je prvič po več kot sto letih zamudila rok za plačilo dolga v tuji valuti, poroča BBC. Ruski finančni minister Anton Siluanov je položaj že označil za "farso". Moskva denar za plačilo 94,6 milijona evrov obresti na obveznice, ki jih dolguje mednarodnim posojilodajalcem, ima, trdijo v Kremlju, a so jim plačilo preprečile finančne sankcije Zahoda.   

Rusija trdi, da je denar poslala Euroclearu, banki, ki naj bi plačilo razdelila vlagateljem. Denar se je tam zataknil, upniki pa plačila niso prejeli, poroča Bloomberg.

10.25 Nekdanji šef CIE: Le en udarec s kladivom in Putin je mrtev 

Nekdanji šef moskovske CIE Daniel Hoffman trdi, da bodo Putinovi spremljevalci poskušali na skrivaj strmoglaviti predsednika, če njegova invazija na Ukrajino ne bo potekala po načrtih, piše The Sun.

"Ti fantje, ki bodo to storili, bodo morali obdržati veliko skrivnost, da jih Putin ne bi našel prvi in jih ubil sam," je še dejal Hoffman, nekdanji vodja obveščevalne službe, in dodal, da bi Putinova invazija na Ukrajino lahko privedla do njegovega lastnega propada, člani njegovega ožjega kroga pa bi se bili pripravljeni upreti, da bi prevzeli nadzor nad vojno.

"Nihče ne bo vprašal: 'Hej, Vladimir, boš odšel?' Le en udarec s kladivom v glavo in je mrtev," je Hoffman povedal za Daily Beast.

Putinovo vse slabše zdravstveno stanje je že vzbujalo sume, da bi Rusija lahko kmalu dobila novega voditelja, Hoffman pa je dejal, da so v tem primeru ključni trije akterji, na katere je treba zelo paziti, če bo Putin odstavljen.

Na vrhu seznama za morebitni prevzem nadzora nad Moskvo je Nikolaj Patrušev, vodja Putinovega varnostnega sveta. Tudi Aleksander Bortnikov, direktor ruske tajne obveščevalne agencije FSB, naj bi bil možen kandidat, če bi Putina odstavili. Vendar pa je morda najverjetnejša zamenjava obrambni minister Sergej Šojgu, Putinov osrednji zaveznik, ki je imel zelo vidno vlogo v ruskem konfliktu v Ukrajini.

10.00 ZDA: Ukrajini še ta teden sistem protiraketne obrambe 

ZDA nameravajo v Ukrajino v tem tednu poslati napredni sistem zračne obrambe, rakete zemlja-zrak srednjega in dolgega dosega, poroča CNN, ki se sklicuje na svoje vire. Sistem protiraketne obrambe, znan kot NASAMS, lahko zadene cilje na razdalji več kot 160 kilometrov. Vir CNN še poroča, da bodo morale tudi ukrajinske sile opraviti usposabljanje za uporabo takšnega sistema.

Predsednik Joe Biden, ki se mudi na vrhu G7 v Nemčiji, je že pred časom napovedal, da bodo ZDA Ukrajini zagotovile "naprednejši raketni sistem in strelivo", ko se bo vojna z Rusijo stopnjevala.

9.20 Na poti v Ukrajino humanitarni konvoj Rdeče žoge in SBC 

Na poti proti kraju Mukačevo na vzhodu Ukrajine je humanitarni konvoj dobrodelne ustanove Rdeča žoga in SBC - Kluba slovenskih podjetnikov.

S pomočjo so napolnili dva tovornjaka, ki bosta v tamkajšnji glavni zbirni center dostavila za sto tisoč evrov hrane in drugih nujnih potrebščin. Pomoč, namenjeno ukrajinskim otrokom, ki so jo z donacijami omogočili člani SBC, bodo od tam dostavili po državi.  | Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov S pomočjo so napolnili dva tovornjaka, ki bosta v tamkajšnji glavni zbirni center dostavila za sto tisoč evrov hrane in drugih nujnih potrebščin. Pomoč, namenjeno ukrajinskim otrokom, ki so jo z donacijami omogočili člani SBC, bodo od tam dostavili po državi.  Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov

"Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje," so sporočili iz SBC, kjer so kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino preko dobrodelne organizacije Rdeča žoga pozvali člane kluba, da donirajo za otroke v Ukrajini. Odziv je bil odličen in zbrali so 101 tisoč evrov. 

Prvi postanek tovornjakov je bil v Ljubljani, v podjetju Orbico, članu SBC. Naložili so 16 palet plenic in dve paleti vložkov. Na fotografiji Tatjana Čadež, generalna direktorica podjetja.  | Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov Prvi postanek tovornjakov je bil v Ljubljani, v podjetju Orbico, članu SBC. Naložili so 16 palet plenic in dve paleti vložkov. Na fotografiji Tatjana Čadež, generalna direktorica podjetja. Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov

"Tovornjaka smo napolnili do zadnjega kotička, v ponedeljek zgodaj zjutraj se bosta v spremstvu ekipe SBC odpravila proti zbirnemu centru Mukačevo na vzhodu Ukrajine. Od tam bo pomoč dosegla tiste, ki jo najbolj potrebujejo - otroke," je dejal zastopnica ustanove Rdeča žoga Maruša Pečečnik.  

Drugi postanek je bil v Mirni pri članu kluba, podjetju Dana, kjer so naložili 16 palet pitne vode. | Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov Drugi postanek je bil v Mirni pri članu kluba, podjetju Dana, kjer so naložili 16 palet pitne vode. Foto: SBC - Klub slovenskih podjetnikov

Mihael Blažič, član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov in lastnik podjetja Blažič, pravi:

"Pred Rdečo žogo je pomemben dan. Veseli nas, da bomo lahko sredstva, ki smo jih že zbrali preko nujnih potrebščin, poslali pomoči potrebnim v Ukrajini, predvsem otrokom. S široko paleto šolskih potrebščin bomo obdarili tisoč osnovnošolcev," je pred odhodom povedal Mihael Blažič, član SBC in lastnik podjetja Blažič. 

Akcijo zbiranja pomoči so v Rdeči žogi in SBC - Klubu slovenskih podjetnikov razširili in 15. junija z medijem Radio 1 začeli poziv in vabilo poslušalcem, da skupaj s podjetniki iz kluba nesebično pomagajo otrokom, največji žrtvi tragičnega dogajanja v srcu Evrope.

9.00 Britanski obveščevalci: Rusija se bo vse bolj zanašala na rezerviste 

Britansko obrambno ministrstvo je objavilo najnovejše obveščevalne podatke.

"V prihodnjih tednih se bo ruska invazija zelo verjetno vedno bolj zanašala na ešalone rezervnih sil," piše v izjavi. Ti vključujejo rezervo ruske vojske, ki jo sestavljajo prostovoljci, ki jih najpogosteje uporabljajo v ozadju.

Rusija ima še eno rezervistično skupino, veterane, ki so služili v vojski zadnjih pet let. "Ruske oblasti bodo verjetno uporabile prostovoljce iz te kategorije za novačenje tretjih bataljonov v okviru rednih brigad," so sporočili z obrambnega ministrstva. Kljub pomanjkanju rezervistov se zdi, da Rusija ni pripravljena razglasiti splošne mobilizacije.

6.30 Putin bo prvič po začetku vojne zapustil Rusijo

Ruski predsednik Vladimir Putin bo ta teden obiskal dve nekdanji sovjetski državi v srednji Aziji, je poročala ruska državna televizija. To bo prvo potovanje ruskega voditelja v tujino, odkar je ukazal invazijo na Ukrajino.

Ruska invazija, ki se je začela 24. februarja, je ubila na tisoče ljudi in jih razselila milijone, Moskva pa se je znašla pod hudimi finančnimi sankcijami Zahoda, za katere Putin pravi, da so spodbudile krepitev trgovinskih vezi Rusije z drugimi silami, kot so Kitajska, Indija in Iran.

Pavel Zarubin, dopisnik državne televizije v Kremlju, je za Rusijo 1 dejal, da bo Putin obiskal Tadžikistan in Turkmenistan, nato pa se bo na pogovorih v Moskvi srečal z indonezijskim predsednikom Joko Widodom.

6.10 Rusi poskušajo blokirati dostop do Lisičanska z juga 

Ukrajinske sile se še naprej borijo, da bi zaustavile rusko ofenzivo v mestu Lisičansk, zadnjem oporišču Kijeva v vzhodni regiji Lugansk, so v nedeljo zvečer sporočili z ukrajinskega vojaškega poveljstva, piše STA. Hkrati so opozorili, da ruske enote stopnjujejo pritisk tudi na območju Slovjanska v sosednji regiji Doneck, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Napredovanje ruskih sil, oklepnih vozil in artilerije v smeri Slovjanska je potrdil guverner Donecka Pavlo Kirilenko. Po njegovih besedah naj bi se ruske sile približevale ukrajinskim obrambnim linijam, da bi za bombardiranje mesta poleg vojaških letal in raket lahko uporabile tudi svojo artilerijo.

"Rusi ne spreminjajo svoje taktike. Videli smo že, kaj se je zgodilo v Mariupolju in Severodonecku, zato se v Slovjansku pripravljamo na vse možne scenarije," je dodal.

Rusija je poleg okrepljene ofenzive v vzhodnih regijah izstrelila tudi številne rakete na več ukrajinskih regij, in sicer Lvov, Mikolajiv, Žitomir, Černigiv in Hmelnicki.

Raketni napad so izvedli tudi v regiji Odesa na jugu Ukrajine, ki je terjal šest žrtev, so danes sporočili iz južnega poveljstva ukrajinske vojske. Pri tem so dodali, da trenutno še ni jasno, ali so tamkajšnje oblasti poročale o številu ranjenih ali mrtvih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Napad na stanovanjsko območje civilnega naselja je uničil več stanovanjskih in gospodarskih poslopij na približno 500 kvadratnih metrih," so dodali, še povzema STA. Gasilci medtem še vedno bijejo bitko s požarom.

Prav tako so ruske rakete v nedeljo zadele stanovanjsko hišo in otroški vrtec v Kijevu. V napadu je umrla ena oseba, šest jih je bilo ranjenih, so sporočile mestne oblasti.

Bombardiranje Kijeva, 26. junij 2022.  | Foto: Reuters Bombardiranje Kijeva, 26. junij 2022. Foto: Reuters

Nekatere raketne napade je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo, pri čemer je tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov povedal, da so bili tarča napadov centri za vojaško usposabljanje v regijah Černigiv, Žitomir in Lvov.

"Zaradi tega napada sta motorizirani 65. in 66. pehotni brigadi ter 46. zračna brigada ukrajinskih oboroženih sil popolnoma izgubile svoje bojne zmogljivosti," je še dodal Konašenkov.

V luči ruskih napadov je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba na Twitterju pozval vrh G7, ki v teh dneh zaseda na Bavarskem, k sprejemu dodatnih sankcij proti Rusiji in k pomoči Ukrajini, zlasti pri dobavi težkega orožja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je medtem prebivalce Belorusije pozval, naj se ne pustijo potegniti v vojno proti Ukrajini. "Kremelj je že odločil vse namesto vas. Toda vi niste sužnji, ni vam treba umreti," je dejal.

Njegov poziv prihaja po tem, ko je Kijev nedavno poročal, da so bile nekatere od ruskih raket izstreljene tudi iz ozemlja Belorusije.

5.55 Ukrajina: Rusi so 70-letni ženski zlomili hrbtenico

Ukrajina je ruske vojake obtožila, da so 70-letni ženski zlomili hrbtenico, potem ko jim ni hotela izročiti ukrajinskega potnega lista.

Z državnega zunanjega ministrstva so tvitnili, da so Rusi ustavili avto, v katerem je potovala Tetjana Antonjuk, ko je poskušala zapustiti Herson.

5.45 Ukrajinski parlament: Rusija je ukradla več kot 500 tisoč ton našega žita

Ukrajinski parlament trdi, da je Rusija ukradla več kot 500 tisoč ton njihovega žita, poroča hrvaški Index. Pravijo še, da so zaloge pripeljali iz Hersona in Zaporožja.

5.30 Ruski mediji: Ukrajina je napadla naftno ploščad

Ruski mediji navajajo, da so ukrajinske sile napadle črnomorsko naftno ploščad, ki je v lasti krimske naftne družbe, je poročala tiskovna agencija Tass.

Gre za drugi tak napad v tednu dni.

Slavoj Žižek Novice Slavoj Žižek: To je bližnjica do katastrofe Margarita Simonjan, Vladimir Putin Novice Skrivni sestanki Putina in znane Rusinje: konec "posebne vojaške operacije"? Podpis koalicijske pogodbe. Robert Golob, Tanja Fajon, Luka Mesec. Novice Strateški svet enotno za čimprejšnje končanje vojne v Ukrajini Vrh EU Novice Vrh EU Ukrajini in Moldaviji podelil status kandidatk za članstvo Nato svet Digisvet Razkritje: Rusija izvaja skrivne operacije v članicah Nata Vladimir Putin Novice "Bitka za ključni mesti na vzhodu Ukrajine se bliža grozljivemu koncu"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin