Četrtek, 23. 6. 2022, 6.36
2 leti, 4 mesece
"Bitka za ključni mesti na vzhodu Ukrajine se bliža grozljivemu koncu"
Nekateri tuji mediji poročajo, da upokojeni polkovnik Vadim Zimin, skrivnostni spremljevalec Vladimirja Putina in človek, ki prenaša kovček s kodami za aktivacijo ruskega jedrskega orožja, ni bil ustreljen, ampak je skušal storiti samomor. Trenutno se v bolnišnici bori za življenje, napovedi zdravnikov niso optimistične. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je poudaril, da na območju dveh naselij v luganski regiji obstaja nevarnost "ruske taktične zmage", a ju napadalci še niso dosegli. Arestovič je tudi sporočil, da se bitka za dve ključni mesti na vzhodu Ukrajine, Severodoneck in Lisičansk, "bliža grozljivemu koncu". To sta bili zadnji dve mesti pod ukrajinskim nadzorom v regiji Lugansk.
21.40 Putinov nosač naj bi skušal storiti samomor
18.05 Svetovalec Zelenskega: Bitka za dve ključni mesti se grozljivo zaključuje
17.15 Rusija in Belorusija morata nujno okrepiti svojo obrambo
16.16 Rusija v rubljih poplačala obresti na dolg v dolarjih
15.28 Rusi zavzeli več kot polovico mest v Donecku
15.20 V Ukrajino prispelo močno orožje iz ZDA: Ruse čaka vroče poletje
13.50 Ukrajinski begunci na spletu tarče trgovcev z ljudmi
11.30 Velika Britanija: Izvoz iz Ukrajine je treba nujno urediti, sicer nas čakajo uničujoče posledice
11.19 Michel: Prepričan sem, da bo Ukrajina dobila status kandidatke
8.55 Zelenski: Rusi želijo uničiti mesta v Donbasu, kot so Mariupol
8.47 Rusi zavzeli dve naselji v bližini Lisičanska
7.14 Golob in Zelenski v prvem pogovoru o statusu kandidatke za Ukrajino
6.26 Voditelji EU bodo odločali o sprejemu Ukrajine in Moldavije
21.40 Putinov nosač naj bi skušal storiti samomor
Potem ko smo v sredo poročali, da so skrivnostnega spremljevalca Vladimirja Putina, upokojenega polkovnika Vadima Zimina, našli večkrat ustreljenega pred njegovo hišo, tuji mediji poročajo, da je Zimin skušal storiti samomor.
Trenutno se Zimin v bolnišnici bori za življenje, napovedi zdravnikov pa niso optimistične, poroča ruski časopis Moskovskij Komsomolets.
O Ziminu niti ruska javnost ne ve veliko, znan je samo po tem, da že več kot 20 let za ruske predsednike prenaša kovček s kodami za aktivacijo jedrskega orožja. To je počel že za Borisa Jelcina, zdaj pa nosi kovček tudi za Vladimirja Putina.
18.05 Svetovalec Zelenskega: Bitka za dve ključni mesti se grozljivo zaključuje
Bitka za dve ključni mesti na vzhodu Ukrajine, Severodoneck in Lisičansk, se "bliža grozljivemu koncu," je dejal Oleksij Arestovič, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Rusi namreč že več tednov poskušajo z ostrimi napadi osvojiti Severodoneck in Lisičansk, zadnji dve preostali mesti pod ukrajinskim nadzorom v regiji Lugansk. Boji so se spremenili v krvavo vojno, pri čemer sta obe strani utrpeli velike izgube. Toda ruske sile so v zadnjih dveh tednih dosegle pomemben napredek.
"Bitka vstopa v nekakšen grozen konec," je v sinoči v intervjuju dejal Arestovič.
Sergij Haidaj, ukrajinski guverner Luganska, je dejal, da "ruske sile napredujejo uspešno", in dodal, da so Rusi osvojili Loskutivko, vas južno od Lisičanska, in grozili, da bodo v celoti obkolili ukrajinske branilce.
V Severodonetsku naj bi ruske sile nadzorovale skoraj celotno mesto. Edina izjema je kemična tovarna Azot, kjer je skritih na stotine civilistov in ukrajinskih branilcev.
17.15 Rusija in Belorusija morata nujno okrepiti svojo obrambo
Rusija in Belorusija morata sprejeti nujne skupne ukrepe za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti, je po poročanju ruske prorežimske tiskovne agencije Interfax dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.
Šojgu je to povedal na srečanju s svojim kolegom iz Belorusije.
"Okoliščine so takšne, da zahtevajo nujne skupne ukrepe za krepitev obrambnih zmogljivosti obeh držav in povečanje bojne pripravljenosti, a tudi skupno regionalno zračno obrambo," je dejal Šojgu.
Belorusija, ki meji na Ukrajino in Rusijo, je edina evropska država, ki je podprla rusko invazijo na Ukrajino in ruskim silam dovolila vstop v Ukrajino z beloruskega ozemlja.
16.16 Rusija v rubljih poplačala obresti na dolg v dolarjih
Rusija je vlagateljem poplačala obresti na državne obveznice, ki dospejo v letih 2027 in 2047, in sicer v rubljih, četudi so državni dolžniški vrednostni papirji denominirani v dolarjih, je objavilo rusko finančno ministrstvo. Za izplačili je skupaj namenila 21,51 milijarde rubljev (216,9 milijona evrov).
Rusko ministrstvo za finance je tako v celoti izpolnilo obveznosti Ruske federacije, sporočilo ministrstva povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je že maja sporočila, da bo začela dolgove poplačevati v nacionalni valuti. Ministrstvo je sicer v izjavi za javnost pojasnilo, da pri poravnavanju svojih obveznosti uporablja nov začasni plačilni sistem, ki je v veljavo stopil v sredo. Vzpostavilo ga je, potem ko je imelo zaradi sankcij Zahoda, uvedenih po invaziji na Ukrajino, težave pri servisiranju dolgov, najetih v tujih valutah.
Rusija bo skladno z novim sistemom zneske v rubljih, enakovredne kuponom v dolarjih, nakazovala nacionalni klirinško depotni družbi s sedežem v Moskvi, ki bo nato izplačevala kreditodajalce v rubljih po tečaju, ki ga določa ruska centralna banka.
V primeru, da bodo posojilodajalci iz Rusije, jim bodo sredstva nakazana mimo tujih posrednikov, tistim iz tujine pa na posebne račune v rubljih. Gre za podoben mehanizem, kot je tisti, ki ga je Rusija vzpostavila za kupce plina.
15.28 Rusi zavzeli več kot polovico mest v Donecku
"Težko je reči, da so preostala mesta ali ozemlja pod nadzorom sovražnika, saj ruske sile uničujejo ta mesta. Gre le za ozemlja," je povedal Pavlo Kirilenko, ukrajinski vodja vojaške uprave doneške regije.
Le 45 odstotkov vzhodne doneške regije nadzorujejo ukrajinske sile, kar pomeni, da preostalih 55 odstotkov nadzorujejo ruske sile, poroča CNN.
Kirilenko tudi o koncentraciji ruskih bataljonov v mestih Slovjansk in Liman
"Pred ukrajinskimi silami so težki boji," je dejal Kirilenko in dodal, da Rusi še naprej obstreljujejo avtocesto Bakmut−Lisičansk, da bi prekinili povezavo med mestoma Severodoneck in Lisičansk ter preprečili oskrbo ukrajinskih sil.
15.20 V Ukrajino prispelo močno orožje iz ZDA: Ruse čaka vroče poletje
HIMARS have arrived to Ukraine.
— Oleksii Reznikov (@oleksiireznikov) June 23, 2022
Thank you to my 🇺🇲 colleague and friend @SecDef Lloyd J. Austin III for these powerful tools!
Summer will be hot for russian occupiers. And the last one for some of them. pic.twitter.com/BTmwadthpp
"Poletje bo vroče za ruske okupatorje. Za nekatere bo to zadnje," je na Twitterju zapisal Reznikov.
V Ukrajino so prispeli ameriški večcevni raketni izstrelki (MLRS) tipa himars, je na Twitterju sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. MLRS je del novega paketa vojaške pomoči ZDA za Ukrajino, napovedan za 15. junija.
13.50 Ukrajinski begunci na spletu tarče trgovcev z ljudmi
V nedavni evropski policijski akciji so odkrili domnevne trgovce z ljudmi, katerih tarče na spletu so ranljivi ukrajinski begunci, ki so pred rusko invazijo zbežali iz svoje domovine, je sporočil evropski policijski urad Europol. V operaciji je sodelovalo 14 držav članic Evropske unije, tudi Slovenija.
V usklajeni spletni akciji EMPACT so bile 23. maja njihove tarče kriminalne mreže, ki prek spletnih strani in platform družbenih medijev novačijo ukrajinske begunce za spolno in delovno izkoriščanje.
Preiskovalci so preverili 125 spletnih platform, vključno s forumi, ki beguncem ponujajo pomoč pri prevozu, namestitvi in zaposlitvi, spletišča za zmenke in zaposlitve ter platforme za spolne storitve.
Prepoznali so devet domnevnih trgovcev z ljudmi in devet potencialnih žrtev ter sprožili 15 preiskav, so sporočili iz Europola.
Na 42 spletnih platformah so odkrili sumljive ponudbe. Sumljive dejavnosti so ugotovili na številnih forumih, tudi v ruščini. Ukrajinke so pri tem tarče sumljivih ponudb za delo. Europol tako navaja vabila na fotografiranje in obljube o svetli prihodnosti, ki vodijo v spolno izkoriščanje.
V akciji, ki jo je usklajevala Nizozemska, so ob Sloveniji sodelovali tudi strokovnjaki iz Avstrije, s Cipra, iz Danske, Nemčije, Madžarske, Italije, Litve, Latvije, Portugalske, Romunije, Španije in Velike Britanije.
11.30 Velika Britanija: Izvoz iz Ukrajine je treba nujno urediti, sicer nas čakajo uničujoče posledice
Britanska zunanja sekretarka Liz Truss je opozorila, da morajo svetovni voditelji krizo rešiti z izvozom žita iz Ukrajine v prihodnjem mesecu, sicer bi lahko prišlo do uničujočih posledic.
Trussova je med obiskom v Ankari dejala, da je govorila s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem o delu med državama pri zagotavljanju izvoza žita iz Ukrajine. "Ta kriza je nujna zadeva in jo je treba rešiti v prihodnjem mesecu, v nasprotnem primeru bi lahko imeli uničujoče posledice," je na novinarski konferenci sporočila Trussova.
"To bo zahtevalo mednarodno prizadevanje," je opozorila Trussova. Kot poroča PA Media, je dodala, da Združeno kraljestvo ponuja svoje strokovno znanje pri iskanju poti okoli blokade ukrajinskega izvoza v Rusiji.
Cavusoglu je dejal, da Turčija preiskuje obtožbe, da je Rusija ukradla žito Ukrajini, in dodal, da ne bo dovolil, da se ukradeno žito pripeljejo v Turčijo.
11.19 Michel: Prepričan sem, da bo Ukrajina dobila status kandidatke
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pravi, da je prepričan, da bo Evropski svet Ukrajini odobril status kandidatke za EU.
8.55 Zelenski: Rusi želijo uničiti mesta v Donbasu, kot so Mariupol
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da ruske sile poskušajo uničiti mesta v vzhodni donbaški regiji na enak način, kot so uničile Mariupol.
"V Donbasu se vrstijo nenehni množični zračni in topniški napadi. Cilj okupatorjev v tej smeri ostaja enak − želijo uničiti celoten Donbas korak za korakom. V celoti. Lisičansk, Slovjansk, Kramatorsk − vsa ta mesta želijo spremeniti v Mariupol. Povsem jih želijo uničiti."
Zelenski je ponovno pozval k pošiljanju težkega orožja v Ukrajino. "Zato večkrat poudarjamo pospeševanje dostave orožja Ukrajini," je dejal.
8.47 Rusi zavzeli dve naselji v bližini Lisičanska
Ruske sile naj bi zavzele naselji Loskutivka in Raj-Oleksandrivka južno od ukrajinskih mest Lisičansk in Severodoneck, ki sta bili zadnjih nekaj tednov v središču ruske ofenzive v regiji. Novico o tem je sporočil ukrajinski štab oboroženih sil ter dodal, da njihove sile še naprej branijo Severodoneck in bližnja naselja.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je poudaril, da na območju teh dveh krajev v luganški regiji obstaja nevarnost "ruske taktične zmage", a ju napadalci še niso dosegli.
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je sporočil, da sta dve naselji južno od Severodonecka padli v roke ruskih sil. Te so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass napredovale tudi na severovzhodu mesta in v okolici Lisičanska.
Vodja delegacije Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ukrajini Pascal Hundt je sprti strani pozval, naj skleneta dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, prek katerih bi lahko civilisti zapustili oblegana območja, še navaja Tass.
Podobno sporočilo je v sredo prenesel predsednik Zdravnikov brez meja Bertrand Draguez, ko je pozval vse oborožene skupine v Ukrajini k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in obveznosti zaščite civilistov in civilne infrastrukture. Izpostavil je, da so po mednarodnem pravu zavezani omogočiti civilistom, da zbežijo na varno, kot tudi omogočiti varno in pravočasno evakuacijo bolnih in ranjenih.
7.14 Golob in Zelenski v prvem pogovoru o statusu kandidatke za Ukrajino
Slovenski premier Robert Golob se je v sredo prvič pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med drugim sta glede na objavi na Twitterju govorila o statusu kandidatke za članstvo v EU, ki naj bi ga Ukrajini podelili voditelji Unije. Zelenski se je Golobu zahvalil za podporo pri tem vprašanju.
Premier je v pogovoru z Zelenskim zagotovil, da se odnos Slovenije do Ukrajine, čeprav se je v Sloveniji zgodila sprememba vlade, ni spremenil, je na Twitterju v sredo zvečer objavila vlada. "Poudaril je, da so v DZ soglasno potrdili stališče, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU," so še zapisali.
Zelenski se je Golobu zahvalil za "pripravljenost podpreti podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini", je objavil ukrajinski predsednik.
Kot je dodal, je slovenskemu premierju tudi čestital za nedavno imenovanje na čelo slovenske vlade.
Voditelji držav članic Evropske unije bodo začeli dvodnevno zasedanje v Bruslju, na katerem bosta Ukrajina in Moldavija predvidoma prejeli status kandidatk za članstvo v EU.
Golob je že na srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pred tednom dni podprl podelitev statusa kandidatke Ukrajini. Takrat je tudi poudaril pomen enotnosti Evropske unije v odzivu na rusko agresijo na Ukrajino.
6.26 Voditelji EU bodo odločali o sprejemu Ukrajine in Moldavije
Voditelji držav članic Evropske unije bodo začeli dvodnevno zasedanje v Bruslju, na katerem bosta Ukrajina in Moldavija predvidoma prejeli status kandidatk za članstvo v EU. Že pred zasedanjem Evropskega sveta pa se bodo voditelji sestali tudi s kolegi iz držav Zahodnega Balkana in razpravljali o širitvi na to območje.
Ukrajina, Moldavija in Gruzija so za članstvo v EU zaprosile kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja, tako da bi evropska perspektiva zanje pomenila predvsem močno politično podporo iz Evrope.
Voditelji članic Unije bodo o tem odločali na podlagi mnenja Evropske komisije, objavljenega pretekli teden. Ta je predlagala, da se Ukrajini dodeli status kandidatke pod pogojem, da bo izvedla številne nadaljnje pomembne reforme. Podobno velja za Moldavijo. Glede Gruzije pa je komisija priporočila le, da se ji dodeli evropska perspektiva.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v vabilu na vrh pozval, naj Ukrajini in Moldaviji podelijo status kandidatk, kar se bo po navedbah virov pri EU skoraj zagotovo tudi zgodilo.
Ob podelitvi statusa kandidatk dodatnim državam tako več članic, med njimi Slovenija, opozarja, da se ne sme pozabiti na države Zahodnega Balkana, ki da prav tako potrebujejo močno politično znamenje o svoji evropski prihodnosti. Zato se bodo voditelji članic EU pred zasedanjem sedemindvajseterice sestali tudi z voditelji držav iz regije.
Ključno vprašanje je predvsem bolgarska blokada začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in s tem tudi z Albanijo, pri čemer so se v zadnjih dneh zgodili določeni premiki.
Slovenski premier Robert Golob pa bo na svojem prvem vrhu EU podal predlog, da se status kandidatke za članstvo takoj dodeli tudi BiH. A ta predlog ima vsaj za zdaj bolj malo podpore. Izrecno sta ga od drugih članic podprli le Avstrija in Madžarska, navajajo viri pri EU. Je pa temu naklonjenih še nekaj drugih držav.
56