Janez Janša
Sreda, 17. 3. 2021, 11.47
3 leta, 1 mesec
Janša kritičen, ker ni sankcij za podjetje, ki ni dobavilo cepiva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,63
52
Predsednik vlade Janez Janša je zatrdil, da je ob prevzemu funkcije ministra za zdravje vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za kakršnokoli ceno naroči dodatne količine cepiva. Sprašuje se, kako je mogoče, da podjetje, ki ne dobavlja v skladu s pogodbo, ne utrpi nobenih sankcij, in meni, da bi bilo treba pogodbe javno objaviti.
Kot je Janez Janša spomnil na novinarski konferenci po današnjem sestanku politične in strokovne javnosti na Brdu pri Kranju o soočanju z epidemijo bolezni covid-19, je v večini lanskega leta veljalo, da bo cepivo proizvajalca AstraZeneca kot prvo dobilo dovoljenje za uporabo v EU. S tem podjetjem so bile sklenjene tudi prve pogodbe, nato pa je prišlo do zapletov v tretji fazi testiranja, piše STA.
Tudi v drugih državah favorizirano cepivo AstraZenece
Kot prvo je bilo nato v EU odobreno cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech, kar je sovpadlo tudi z odstopom ministra za zdravje Tomaža Gantarja in Janševim začasnim prevzemom vodenja resorja. Takrat je, kot je danes poudaril, vsem pristojnim naročil, da se kjerkoli, kadarkoli in za kakršnokoli ceno naročijo dodatne količine cepiv proti koronavirusu. "Od takrat naprej je ministrstvo temu sledilo," je izpostavil predsednik vlade. Do takrat je bilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah favorizirano cepivo AstraZenece.
"Teh vprašanj danes ne bi bilo, če bi to podjetje cepivo dobavljalo skladno s pogodbo. Zaradi tega so tiste države, ki so proporcionalno naročile več cepiva pri tem podjetju, po precepljenosti bolj zadaj," je dejal Janša. Po njegovih navedbah je Slovenija z dodatnim naročanjem rešila vse izpade zaradi zamud pri dobavah cepiva AstraZenece, zato je Slovenija po precepljenosti nad povprečjem držav EU. Ob tem je še izpostavil, da nobena članica ni naročila premalo cepiva, Slovenija je na primer naročila sedem milijonov odmerkov za dva milijona prebivalcev.
Težavo Janša vidi v tem, da eno od podjetij ne dobavlja dogovorjenih količin in za to ne utrpi nobenih sankcij.
Težavo Janša vidi v tem, da eno od podjetij ne dobavlja dogovorjenih količin in za to ne utrpi nobenih sankcij. "To je ključno vprašanje, ki ga skušamo rešiti na evropski ravni," je dejal. Dokler se ta zaplet ne reši, pa je več premierjev držav EU predlagalo korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija zagotovila dodatne količine, ki jih bo distribuirala državam, ki so prizadete zaradi izpada pri dobavah AstraZenece.
Kot je še dejal Janša, terjajo tudi javno objavo pogodb, da se ugotovi, zakaj AstraZeneca ne dobavlja toliko cepiv, kot bi jih morala. Po njegovih besedah imajo namreč informacije, da je pogodba slaba in jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga. "V pogodbi z Evropsko komisijo je cena okoli dva evra, na trgu zunaj EU pa se to cepivo prodaja bistveno dražje," je dejal in izpostavil Češko, kjer da so dobili komercialno ponudbo AstraZenece po več kot šestkratni ceni.
Slovenija kandidirala za cepiva, ki so največ obetala
Očitke, da Slovenija decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva Pfizerja in BioNTecha, je na novinarski konferenci podobno komentiral tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je takrat sicer še vodil ljubljanski univerzitetni klinični center. Kot je pojasnil, je Slovenija kandidirala za cepiva, ki so največ obetala in so bila "tehnološko najbližje temu, da pridejo do prebivalcev".
Sklepati je bilo, da bodo ta cepiva prva, a zgodilo se je nekoliko obratno, da AstraZeneca na prelomu leta prebivalcem Evrope ni zagotovila obljubljenih količin cepiva. Ministrstvo za zdravje je z dodatnimi zaprosili za vse razpoložljive količine cepiva interveniralo takoj, ko je bilo o tem obveščeno, je povedal Poklukar.
Po tej intervenciji je Slovenija že dobila potrditev in ima podpisano pogodbo za dodatnih 912 tisoč odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, čaka pa še na potrditev dodatnih 400 tisoč odmerkov teh proizvajalcev ter dodatnih 300 tisoč odmerkov cepiva Moderne. Cepiva je torej dovolj, ta trenutek pa so ključne dobava, distribucija in ustrezno izvajanje cepljenja na ravni države, je še poudaril minister, poroča STA.
Na pogovoru z Michelom
Šest premierjev držav članic EU, med njimi premier Janša, ki so minuli petek v skupnem pismu pozvali k enakemu dostopu do cepiv, se je danes virtualno srečalo s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Obvestilo o tem je skupaj z videoposnetkom na Twitterju objavila tiskovna služba Sveta EU. Iz kabineta predsednika vlade Janše so glede današnjega srečanja zapisali, da so sogovorniki na današnji videokonferenci spregovorili o dodatnih dobavah cepiva proti covid-19 in mehanizmih za zagotavljanje 70-odstotne precepljenosti vseh odraslih državljanov EU do poletja.
S predsednikom @EUCouncil @eucopresident o dodatnih dobavah cepiva zoper #COVID19 ter mehanizmih za zagotavljanje 70% precepljenosti vseh odraslih Evropejcev #EU do poletja.@sebastiankurz @AndrejPlenkovic @krisjaniskarins @AndrejBabis @BoykoBorissov pic.twitter.com/kvGUt44kjs
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 17, 2021
Viri pri EU pa so sporočili, da so voditelji delili svojo zaskrbljenost zaradi morebitnih vrzeli pri razdelitvi cepiv med članicami glede na dejstvo, da eno podjetje ni spoštovalo svojih zavez. Povedali so tudi, da o tem danes razpravljalo veleposlaniki članic pri EU, poroča STA.
Premierji opozorili na odstopanja pri razdeljevanju cepiva
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je danes virtualno pogovoril s premierji Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Češke in Latvije, ki so minuli petek v pismu pozvali k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem državam članicam. Premierji omenjenih držav so izpostavili, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.
To je po mnenju omenjene skupine evropskih voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med državami članicami pri spoprijemanju s pandemijo covid-19, zato so Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv na vrhu. Evropski voditelji se bodo sicer konec prihodnjega tedna sestali na rednem dvodnevnem marčnem zasedanju. Srečanja skupin voditeljev z Michelom so običajno del priprav na vrh.
Evropski voditelji se bodo sicer konec prihodnjega tedna sestali na rednem dvodnevnem marčnem zasedanju. Na fotografiji predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je peterico kolegov v sredo gostil na sestanku na Dunaju, ki je delno potekal v živo, delno pa virtualno. Voditelji so se zavzeli za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covid-19 v EU, saj bi se lahko Evropska unija po njihovem mnenju v nasprotnem primeru znašla v politični krizi.
Janša: Takoj smo naročili skoraj milijon odmerkov Pfizerja
Pri Evropski komisiji so izpostavili, da se o razdeljevanju cepiv pogajajo države članice. Izhodišče predstavlja sistem pro rata, in sicer število prebivalstva, vendar se lahko države odločijo drugače, kar potem vodi v neenakomerno porazdelitev cepiv. STA poroča, da Slovenija celotnega deleža, ki bi ji v prvem in drugem četrtletju pripadel po sistemu pro rata, ne dosega, ker lani decembra ni sodelovala v drugem krogu nabave cepiva BionTecha in Pfizerja.
Tako sta se poleg nje takrat odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor, poroča STA. Gre za prvo pogodbo z BioNTechom in Pfizerjem, v okviru katere je bilo najprej na voljo 200 milijonov odmerkov, nato pa še dodatnih sto milijonov odmerkov. Ko so članice razdeljevale sto milijonov odmerkov, ni Slovenija naročila ničesar, piše STA.
Če #Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije @MinZdravje ne bi naročila dodatnih skoraj 1mio doz cepiva #BioNTechpfizer, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem #AstraZeneca. https://t.co/UMNldb4mEq pic.twitter.com/BRzPGh9IbG
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 16, 2021
Premier Janez Janša je včeraj na Twitterju zapisal, da je Slovenija decembra lani ob njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje naročila skoraj milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva. "Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem AstraZeneco," je sporočil Janša.
Gantar: O možnosti dodatnega naročanja nisem bil seznanjen
Nekdanji minister za zdravje Gantar je za STA dejal, da jeseni ni bil seznanjen, da bi lahko Slovenija naročila dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha. O naročilih je namreč odločala takratna komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja.
Komisija se je po Gantarjevih navedbah očitno takrat odločila, da dodatnih količin omenjenega cepiva ne nabavi, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Tako se ne spomni, da bi komisija kaj povprašala o tem, ali naj se nabavijo dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha. Kot so za STA sporočili z ministrstva za zdravje, je bila predsednica komisije za cepljenje Jerneja Farkaš Lainščak z ministrstva, njena namestnica pa Marija Magajne prav tako z ministrstva. V komisiji so bile z ministrstva še Vesna Kerstin Petrič, Mirjana Ranzinger, Romana Reja, Urška Erklavec, Doroteja Novak-Gosarič, Klavdija Kobal Štraus in Alenka Kovač-Arh.
Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je dejal, da jeseni ni bil seznanjen, da bi lahko Slovenija naročila dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha.
V komisiji so bili še Bojana Beović, Tatjana Lejko Zupanc, Janez Tomažič in Tadej Avčin iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter Simona Repar Bornšek in Tea Stegne Ignjatovič, obe z Zdravstvenega doma Ljubljana.
Člani komisije so bili tudi Andrej Golmajer iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Andrej Janžič, Suzana Vidic in Andreja Kranjc, vsi iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter Marta Grgič Vitek, Mario Fafangel, Staša Javornik, Nadja Šinkovec-Zorko in Veronika Učakar, vsi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja NIJZ Grgič Vitkova je na današnji novinarski konferenci o koronavirusu potrdila, da je bila članica skupine, ki so jo sestavljali številni strokovnjaki s področja cepljenja. Potrdila je, da je bila komisija povprašana tudi glede naročil cepiv in da so zmeraj odgovarjali, naj se nabavi toliko cepiva, kot nam pripada glede na število prebivalcev.
Slovenija je namreč naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo glede na delež prebivalstva v celotni EU. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Na ministrstvu za zdravje so v torek pojasnili, da je Slovenija v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva Pfizerja in BioNTecha po sistemu razdeljevanja glede na delež prebivalstva. A se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva, še navaja STA.
52