Sreda, 17. 3. 2021, 10.31
3 leta, 9 mesecev
V Sloveniji 17 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju #video
V Sloveniji smo do danes prejeli 333.075 odmerkov cepiv proti covid-19, je na redni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 dejala nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek.
Največ cepiva smo v Sloveniji prejeli od proizvajalca Pfizer/BioNTech. Razdeljenih in porabljenih je bilo več kot 80 odstotkov vseh odmerkov, ki so prispeli v državo, je zatrdila Marta Grgič Vitek.
S prvim odmerkom cepiva je bilo cepljenih 8,4 odstotka prebivalstva, z drugim odmerkom pa 4,1 odstotka prebivalstva. "Najvišjo stopnjo precepljenosti imamo med najranljivejšo, to je starejšo populacijo," je dejala.
Med starostnimi skupinami je največ cepljenih starih od 80 do 84 let, z enim odmerkom jih je cepljenih skoraj 55 odstotkov. V tem tednu bodo vsa cepiva Pfizerja in Moderne namenjena za cepljenje z drugim odmerkom. Prav tako se povečuje precepljenost v starostni skupini od 75 do 79 let, ki so jo začeli cepiti v začetku marca. Glede na to, da v teh tednih Pfizerjevo cepivo uporabljajo za drugi odmerek, se je delež precpeljenih v tej starosti zaustavil, a jih bodo ponovno začeli cepiti v prihodnjem tednu, je pojasnila Grgič Vitkova.
Skupno število cepljenj je sicer do 16. marca znašalo 262.121. Več je bilo cepljenih žensk kot moških. Precepljenost po regijah znaša od sedem do devet odstotkov. Z 9,95-odstotno precepljenostjo s prvim odmerkov prednjači Goriška regija.
Največ neželenih učinkov po cepljenju s Pfizerjem
Na NIJZ so od 156 tisoč oseb, ki so bile cepljene s cepivom Pfizer/BioNTech, zabeležili 2.010 primerov, pri katerih so osebe utrpele neželene učinke po cepljenju in so jih strokovnjaki prijavili v sistem. Največkrat so se po vseh cepljenjih pojavile splošne težave na mestu cepljenja, težave s prebavili in psihične motnje.
Neželene učinke pri cepljenju 11.940 oseb s cepivom Moderne je prijavilo 22 oseb.
Pri 50 tisoč cepljenih s cepivom AstraZenece pa so zabeležili 471 prijav neželenih učinkov.
17 prijav resnih neželenih dogodkov
Doslej so v Sloveniji zabeležili tudi 16 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizer in eno prijavo po cepljenju s cepivom AstraZenece. Med neželene dogodke uvrščamo tiste, ki ogrožajo življenje, povzročajo hospitalizacijo, trajno okvaro ali smrt.
Grgič Vitkova je poudarila, da so bili s Pfizerjevim cepivom cepljeni pretežno starostniki. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem. Komisija pri ministrstvu za zdravje je v treh primerih zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. V štirih primerih preiskava še ni zaključena.
Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija. Kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covid-19, prehodna možganska kap, prsna bolečina, levkemija/limfom. "Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna," je dejala nacionalna koordinatorica programa cepljenja.
Poleg tega so prejeli še pet prijav neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
V enem primeru resnega neželenega dogodka po cepljenju s cepivom AstraZeneca je prišlo do oslabelosti spodnjih okončin nekaj dni po cepljenju in bolečine v prsih.
Minister za zdravje Janez Poklukar je sicer na včerajšnjem virtualnem zasedanju ministrov EU za zdravje poudaril pomen cepljenja, ki je najučinkovitejši ukrep za zajezitev virusa, in s tega vidika pomen tega, da proizvajalci zagotovijo dogovorjene količine cepiv in da poteka razdeljevanje pravično po načelu pro rata.
Več premierjev članic EU, tudi slovenski premier Janez Janša, pa se je včeraj zavzemalo za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covid-19 v EU, saj bi se lahko v nasprotnem primeru znašla v politični krizi. Vse več držav medtem prekinja cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, agencija EU pa zagotavlja, da so njegove koristi večje od tveganj.
15