Sreda, 10. 11. 2021, 22.01
3 leta
Palec gor, ki ga čaka ves svet: pomeni lahko konec pandemije covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,09
57
Molnupiravir se omenja kot ena od dveh potencialnih čudežnih tabletk za končanje pandemije bolezni covid-19. Drugo, paxlovid, je razvil ameriški farmacevtski gigant Pfizer.
Na od pandemije bolezni covid-19 utrujeni planet sta v obdobju zadnjega meseca in pol posijala dva žarka optimizma, ki prinašata sveže upanje, da bo koronavirusnega inferna morda vendarle kmalu konec. Gre za novi zdravili, tako imenovani "covidni tableti", ki po do zdaj znanih podatkih močno zmanjšata tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi bolezni covid-19. Kdaj bodo z njima začeli zdraviti covidne paciente, je najverjetneje samo še vprašanje časa.
Evropska unija, Združene države Amerike ter nekatere države v Aziji in Oceaniji trenutno nestrpno čakajo odločitve regulatornih teles glede zdravila proti bolezni covid-19 molnupiravir.
Molnupiravir, ki ga je v sodelovanju z biotehnološko družbo Ridgeback Biotherapeutics razvilo ameriški farmacevtsko podjetje Merck Sharp & Dohme, je bil prvotno namenjen zdravljenju gripe. Za boj proti bolezni covid-19 so ga prilagodili tako, da v celicah blokira razmnoževanje virusa SARS-CoV-2. Merck zdravilo trži pod blagovno znamko Lagevrio, sicer pa bo na voljo tudi kot generik.
Dosedanji klinični testi so pokazali, da lahko tableta molnupiravirja občutno zmanjša število hospitalizacij in smrti covidnih bolnikov. Pri bolnikih, pri katerih je verjetnost za težak potek bolezni covid-19 zelo visoka, je molnupiravir glede na klinične teste tveganje za hospitalizacije in smrti zmanjšal za kar 50 odstotkov.
Zanimanje po vsem svetu
Zdravilo molnupiravir je trenutno v postopku pregleda in odobritve tako pri evropski (EMA) kot ameriški (FDA) agenciji za zdravila. Odmerke molnurpiravirja so medtem že kupile oziroma naročile Velika Britanija, ki je zdravilu kot prva na svetu podelila izredno dovoljenje za uporabo, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Koreja, Malezija. V Bangladešu so medtem kot prvi na svetu začeli proizvajati generično različico molnupiravirja, tržili jo bodo pod znamkama Emorivir in Monuvir.
V Veliki Britaniji bodo zdravilo molnupiravir sprva uporabljali pri pacientih z blago do zmerno obliko bolezni covid-19, pri katerih je prisoten vsaj en dejavnik tveganja, kot so visoka starost, prekomerna telesna teža ali različne bolezni oziroma imunokompromitiranost.
Izdatno naročilo za molnupiravir je Merck prejel tudi v ZDA, kjer pa zdravilo še čaka na odobritev s strani FDA. Znana je sicer že cena, ki jo Merck zahteva za terapijo za enega bolnika - 700 dolarjev oziroma nekaj več kot 600 evrov.
Za zdaj ni znano, kakšne bodo cene molnupiravirja v drugih državah - Velika Britanija na primer ne razkriva številker - bodo pa v državah, ki veljajo za razvite, bistveno višje kot v državah v razvoju, ki jim bo Merck - tako kot Bangladešu - podelil licenco za proizvodnjo generične različice zdravila.
Bo molnupiravir za zgodnje zdravljenje pacientov s covid-19 kupila tudi Slovenija?
Kako poteka postopek nakupa novega zdravila, so za Siol.net pojasnili pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP):
"Ko bo zdravilo molnupiravir odobreno v Evropski uniji, lahko proizvajalec zaprosi za določitev tako imenovane najvišje dovoljene cene (NDC) zdravila v Sloveniji skladno z določili Pravilnika o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini. Po določitvi cene lahko vloži vlogo za razvrstitev zdravila na listo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s čemer zagotovi kritje stroškov za zdravilo iz javnih sredstev. Običajno sledijo neposredna pogajanja o ceni, saj se pričakovanja proizvajalcev zdravil na eni strani in finančne zmožnosti plačnika zdravstvenih storitev običajno razlikujejo. To velja tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Prav tako je mogoče, da bo zaradi velikega zanimanja za zdravilo ter zagotavljanja hitre in zadostne oskrbe v vseh državah članicah Evropska komisija izpeljala podobno skupno evropsko naročilo kot v primeru cepiv."
Slovenski infektolog Janez Tomažič je že pred mesecem in pol izrazil upanje, da bo do konca leta za zdravljenje covid-19 na voljo zdravilo molnupiravir, ki bo nadgradnja cepljenja. "Raziskave trenutno kažejo, da deluje tudi proti različnim različicam koronavirusa, kar je zelo dobro," je pojasnil Tomažič.
Na ministrstvu za zdravje so za Siol.net medtem pojasnili:
"Republika Slovenija si ves čas prizadeva za dostopnost vseh zdravil, vključno z zdravili proti bolezni covid-19, ki še niso pridobila dovoljenja za promet, med katerimi je tudi zdravilo molnupiravir. Zdravilo je trenutno v tretji fazi kliničnega preizkušanja, vmesne podatke je proizvajalec že objavil, končne rezultate pa pričakujemo novembra. Slovenija si bo prizadevala, da bo tudi to zdravilo čimprej na voljo pacientom v Sloveniji, ki ga bodo potrebovali."
Na ministrstvu so dodali, da informacije glede cene zdravila molnupiravir v EU oziroma za Slovenijo za zdaj še niso znane.
Še ena tableta, ki obljublja še boljše rezultate
Klinične teste zdravila, ki vsaj po do zdaj znanih podatkih obeta občutno zmanjšanje obremenitve bolnišnic, opravlja tudi ameriški farmacevtski gigant Pfizer. Gre za zdravilo paxlovid, ki ga je Pfizer razvil posebej za boj proti bolezni covid-19 in torej ni prilagojena različica obstoječega zdravila, ki ga je naredil Merck.
Protivirusno zdravilo, ki se ga doma jemlje oralno, ima po mnenju podjetja Pfizer ogromen potencial za reševanje življenj covidnih bolnikov in preprečevanje kar devetih od desetih potencialnih hospitalizacij. V najkrajšem možnem času želijo zdaj pripraviti dokumentacijo, potrebno za vložitev prošnje za izdajo izrednega dovoljenja za uporabo pri ameriški agenciji za zdravili FDA.
Pfizer je prejšnji teden razkril rezultate zgodnjih kliničnih testov zdravila paxlovid, ki so z dobro voljo navdali marsikoga, delnici farmacevtskega podjetja pa v samo enem dnevu zagotovili kar desetodstotni pospešek.
Sodeč po Pfizerjevih kliničnih testih, tableta paxlovid pri rizičnih bolnikih z visokim tveganjem za hujši potek bolezni zmanjša verjetnost hospitalizacije ali smrti za kar 89 odstotkov .
Preberite tudi:
57