Torek, 9. 11. 2021, 17.48
3 leta, 1 mesec
Zdravniške organizacije: Pričakujemo, da bo v najkrajšem mogočem času razglašen rdeči alarm
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,51
59
Po podatkih vlade v bolnišnicah zdravijo 874 bolnikov, 193 hospitaliziranih pa potrebuje intenzivno nego.
Zdravstveni sistem je tik pred tem, da pade, po današnji seji menijo v koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo sicer, da se v zdravstvu trenutno dela vse, kar je mogoče, a so zmogljivosti, predvsem kadrovske, zelo omejene. Prebivalce ob tem pozivajo, naj naredijo vse, da nujne oskrbe v prihodnjem mesecu ali dveh ne bodo potrebovali.
Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je na današnji novinarski konferenci po seji koordinacije zdravniških organizacij poudaril, da trenutno bolnikom nekaterih stvari, ki so jim bile na voljo pred tako velikimi obremenitvami zdravstvenega sistema, ne morejo več zagotoviti.
Poleg tega v prihodnjem tednu pričakujejo razmere, v katerih bodo zdravniki na kritičnih točkah v sistemu hkrati obravnavali dva bolnika, ki bosta pri zdravljenju nujno potrebovala ventilator, pa ne bodo imeli kadra, ki zna takim pacientom pomagati, ali ustrezne postelje, na katero bi takega bolnika namestili, je opozoril Dovnik.
Poziv: Izogibajte se tveganim dejavnostim
V koordinaciji zdravniških organizacij, v katero sta vključena še Slovensko zdravniško društvo in zdravniški sindikat Fides, prebivalcem zato sporočajo, da so razmere take, da mora vsakdo storiti prav vse, kar je v njegovi moči, da nujne oskrbe v prihodnjem mesecu ali dveh ne bo potreboval.
"To pomeni, da skrbi za svojo kronično bolezen, da se ne bo poslabšala, da iz svojih ravnanj in početja odstrani vse tisto, kar bi bilo tvegano in bi pripeljalo do poškodbe. To so razni športi, divja vožnja, karkoli, kjer se lahko poškoduje. Izogibajmo se tveganim stikom in ne tvegajmo, da bi dobili katerokoli okužbo, ne samo koronavirusne," je poudaril Dovnik.
Vse, ki se še niso cepili proti covidu-19, je pozval, da to storijo, prav tako priporoča cepljenje proti gripi. "Ne verjamem, da bi lahko dve leti zapored imeli tako srečo, da bi se nas gripa še letos enkrat izognila," je dodal.
Odločili so se tudi, da se predstavniki zdravništva ne bodo udeležili sredine seje odbora DZ za zdravstvo, na kateri bodo obravnavali problematiko čakalnih dob. "Čas je tak, da zahteva vse sile za reševanje izrednih razmer," je prepričan Dovnik.
Beovićeva: Lahko bi se približali točki, ko bo moral zdravnik izbirati
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović tako ne more izključiti možnosti, da bi morali izbirati, kdo bo potreboval intenzivno pomoč. Spomnila je, da se je to že zgodilo v drugih državah v podobnih razmerah. "To je nekaj, kar je za zdravnika neznansko breme. Če se zdravnik znajde v takem položaju, ga bo to spremljajo vse življenje. To so najtežje stvari, ki se zdravnikom lahko zgodijo," je dejala.
Sicer pa je opozorila na hudo kadrovsko stisko v zdravstvenem sistemu. Po njenih besedah je trenutno mobiliziran ves kader za to, da ga zagotovijo tam, kjer je najbolj nujno potreben. Gre predvsem za oddelke za intenzivno zdravljenje, kjer potrebujejo zelo kvalificiran kader.
Po mnenju koordinacije zdravniških organizacij sicer v zdravstvu trenutno delajo vse, kar je mogoče, da bi zagotovili ustrezno obravnavo, a so, kot pravi Beovićeva, zmogljivosti na zgornji meji.
"Gre za alarmantno stanje, ki ga lahko obvladamo z največjo solidarnostjo vseh zdravstvenih delavcev na eni strani in na drugi strani s solidarnostjo ljudi, ki bodo položaj razumeli in pripomogli k temu, da bodo razmere vsaj za silo obvladljive," je opozorila.
Kot je poudarila, je "življenje odprto, dogajajo se prometne nesreče, delovne nesreče, druge okužbe". "Delovno breme je večje, kot je bilo v lanskem letu v obdobju zapore države. Če želimo živeti normalno, torej obdržati odprte šole, gospodarstvo, se moramo zavedati, da ima to svojo ceno. Vse dejavnosti moramo izvajati na tak način, da ta cena ne bo previsoka," je pozvala.
Video: Planet TV.
Ažmanova: Zdravstveni delavci ne bodo zdržali v nedogled
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bila danes predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Kot je dejala v izjavi za medije, zdravstveni delavci delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustrezno oskrbeli vse bolnike, a so na robu svojih moči.
Vogrin: Kolateralna škoda je izjemna
Zaradi velike obremenjenosti intenzivnih enot s covidnimi bolniki imajo težave z zagotavljanjem kadra in prostora za operacije preostalim bolnikom. Težava je predvsem izpad ustrezno usposobljenega kadra, ki je bil premeščen na covidne oddelke. "Kolateralna škoda zaradi koronakrize pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in niso oboleli za covidom, je izjemna," je v ponedeljek opozoril strokovni direktor Matjaž Vogrin.
Položaj je najbolj kritičen na kliniki za kirurgijo, kjer so poleg velikega deleža osebja odstopili obravnavi bolnikov z boleznijo covid-19 tudi štiri nadstropja. V kirurški stolpnici je v zadnjih mesecih nameščena tudi klinika za ginekologijo, saj so v njenih prostorih covidni bolniki. Medtem ko so imeli kirurgi pred epidemijo na voljo 15 operacijskih dvoran, jih imajo trenutno za bolnike, ki niso zboleli za covidom, sedem, kar pomeni, da vsak dan operirajo okoli 20 bolnikov manj, kot so jih pred epidemijo.
"Z veliko težavo zagotavljamo že zgolj nujne posege. Elektivni operativni posegi so skoraj vsi odpovedani," je povedal organizacijski vodja klinike za kirurgijo Igor Movrin.
59