Torek, 26. 12. 2023, 12.12
4 mesece
81. dan vojne v Izraelu
Nov napad na tovorno ladjo: krivi Hutiji, ki jih podpira Iran
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,27
Šiitski hutijski uporniki, ki jih podpira Iran, so tako v izjavi zatrdili, da so trgovsko ladjo z raketami napadli, ker se posadka ni odzvala na več opozoril. Za zdaj informacij o morebitnih ranjenih in škodi ni.
Med plovbo po Rdečem morju je bila danes vnovič tarča napada tovorna ladja. Odgovornost za raketiranje ladje drugega največjega svetovnega ladjarja MSC so prevzeli jemenski uporniki Hutiji, ki po poročanju tujih tiskovnih agencij trdijo, da so obenem z droni napadli tarče v Izraelu.
21.25 V Rdečem morju vnovič napad na tovorno ladjo
20.58 Guterres na položaj humanitarne koordinatorke za Gazo imenoval Nizozemko
18.23 Iran po smrti generala Izraelu zagrozil s povračilnimi ukrepi
18.03 Vojna na območju Gaze močno prizadela jordanske turistične prihodke
11.40 Izrael nadaljuje napade na Gazo, ubitih najmanj 50 ljudi
21.25 V Rdečem morju vnovič napad na tovorno ladjo
Šiitski hutijski uporniki, ki jih podpira Iran, so v izjavi zatrdili, da so trgovsko ladjo z raketami napadli, ker se posadka ni odzvala na več opozoril. Za zdaj informacij o morebitnih ranjenih in škodi ni.
#Yemen’s #Houthi military spokesman Yahya Sarea says the group launched an attack with missiles on a MSC United commercial ship in the Red Sea after it rejected three warning calls.https://t.co/zKl3WZm7Gx
— Al Arabiya English (@AlArabiya_Eng) December 26, 2023
So pa v italijanskem ladjarskem velikanu s sedežem v Ženevi za nemško tiskovno agencijo dpa potrdili, da je bila njihova ladja danes tarča napada, ko je plula iz Savdske Arabije v Pakistan. "Trenutno so vsi člani posadke na varnem in ni poročil o ranjenih. Poteka temeljit pregled stanja ladje," so navedli. Več podatkov niso razkrili, šlo pa naj bi za ladjo MSC United.
Hutijci so medtem zatrdili, da so izvedli tudi več napadov na Izrael. Z droni naj bi napadli območje letovišča Eilat na jugu judovske države ter več ciljev v okupirani Palestini. Izraelska vojska je danes potrdila, da je čez dan sestrelila sovražno zračno plovilo, ki je letelo v smeri države. Tudi egiptovske oborožene sile so po pisanju tujih tiskovnih agencij sestrelile dron, in sicer v bližini rdečemorskega letovišča Dahab.
Hutijci že vse od začetka vojne v Gazi z droni in raketami grozijo Izraelu in občasno svoje grožnje tudi uresničijo. V zadnjih tednih so se lotili tudi napadanja tovornih ladij v Rdečem morju, zaradi česar je več kot 20 držav na čelu z ZDA pristopilo k mednarodni koaliciji za zaščito tovornega prometa v Rdečem morju in Adenskem zalivu, ki v navezavi s Sueškim prekopom predstavljata eno pomembnejših svetovnih ladijskih poti.
Tudi danes so Hutijci zatrdili, da bodo napade na izraelske ladje in ladje, ki potujejo v smeri Izraela, nadaljevali, vse dokler izraelska vojska ne bo ustavila bombardiranja Gaze, ljudje v tej palestinski enklavi pa ne bodo dobili humanitarne pomoči v obliki hrane in zdravil.
20.58 Guterres na položaj humanitarne koordinatorke za Gazo imenoval Nizozemko
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes na položaj koordinatorke humanitarne pomoči za Gazo imenoval Sigrid Kaag, dosedanjo namestnico nizozemskega premierja Marka Rutteja in finančno ministrico v vladi, ki opravlja tekoče posle. Kaagova je izkušena diplomatka, poroča tiskovna agencija AFP.
Ustanovitev položaja koordinatorja humanitarne pomoči za Gazo zahteva prejšnji teden sprejeta resolucija Varnostnega sveta ZN, ki je pozvala k povečanju obsega dostave humanitarne pomoči za okoli dva milijona prebivalcev Gaze in k ustvarjanju pogojev za konec spopadov.
Varnostni svet je tako v resoluciji pozval k varni in neovirani dostavi humanitarne pomoči v velikem obsegu, ni pa pozval k prekinitvi bojev, ki potekajo med izraelskimi silami in pripadniki palestinskega gibanja Hamas.
Resolucija, ki je bila potrjena po tednu dni pogajanj, med drugim zahteva poseben položaj koordinatorja za humanitarno pomoč, ki bo deloval v posvetovanju z vsemi stranmi. Gre v bistvu za to, da Izrael ohrani nadzor nad tem, kaj prihaja v Gazo s tovornjaki ZN.
Prvi osnutek resolucije je zahteval, da humanitarna pomoč ostane v izključni pristojnosti ZN, na koncu pa so po vztrajanju ZDA na zahtevo Izraela zapisali, da se mora koordinator oz. koordinatorka posvetovati z vsemi stranmi.
Kaagova je od januarja 2022 namestnica nizozemskega predsednika vlade in finančna ministrica, a Ruttejeva vlada opravlja tekoče posle, saj na Nizozemskem po volitvah poteka zahtevno sestavljanje nove vladne koalicije.
Pred tem je opravljala več visokih funkcij v ZN. Med drugim je bila posebna koordinatorka za Libanon in Organizacijo za prepoved kemičnega orožja ter misijo ZN v Siriji, poroča AFP.
18.23 Iran po smrti generala Izraelu zagrozil s povračilnimi ukrepi
Smrt iranskega generala, ki so ga v ponedeljek ubili v domnevnem izraelskem zračnem napadu v Siriji, povečuje napetosti na Bližnjem vzhodu. Iran je zaradi smrti generala iranske revolucionarne garde Sejeda Razija Musavija Izraelu zagrozil s povračilnimi ukrepi.
Generala Musavija so ubili v domnevnem izraelskem zračnem napadu na predmestje sirske prestolnice Damask. Po poročanju časnika New York Times naj bi pomagal nadzirati dostavo raket in drugega orožja proiranski libanonski milici Hezbolah, ki je od začetka vojne med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas v Gazi okrepil napade na severni Izrael v znak podpore Hamasu.
Tiskovni predstavnik iranskega obrambnega ministrstva Reza Talaei-Nik je danes po poročanju iranskih medijev Izraelu zagrozil s povračilnimi ukrepi. Tudi iranski predsednik Ebrahim Raisi je ob smrti Musavija zatrdil, da bo Izrael "plačal za ta zločin", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V ponedeljkovem napadu so bili ubiti še trije borci, in sicer dva tuja in en sirski, je danes sporočila nevladna organizacija Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu.
Musavi je bil najvišji poveljnik sil Kuds, ene od vej iranske revolucionarne garde (IRGC), ki je bil ubit zunaj Irana v zadnjih skoraj štirih letih. Musavi naj bi bil pomočnik poveljnika IRGC Kasema Solejmanija, ki je bil ubit januarja 2020 v ameriškem zračnem napadu v iraški prestolnici Bagdad.
Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim je bil Musavi eden najvišjih operativcev IRGC v Siriji in je pomagal usklajevati odnose med Teheranom in Damaskom.
Izraelska vojska poročil o smrti Musavija ni komentirala. Po poročanju New York Timesa so izraelski uradniki sicer priznali, da se pripravljajo na morebitno iransko maščevanje.
Atentat na Musavija je ostro obsodil tudi Hezbolah v Libanonu, ki ga je označil za "predrzno agresijo", pri tem pa opozoril, da je Izrael prestopil mejo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izrael je medtem izdal odločno opozorilo Hezbolahu. Po besedah obrambnega ministra Joava Galanta so izraelske sile Hezbolahu zadale močan udarec. Organizacija je izgubila kakih 150 borcev, njena infrastruktura je poškodovana, njeni pripadniki pa so bili potisnjeni daleč stran od izraelske meje, je v ponedeljek dejal Galant in zatrdil, da bodo še okrepili svoja prizadevanja.
18.03 Vojna na območju Gaze močno prizadela jordanske turistične prihodke
Vojna na območju Gaze močno vpliva tudi na turistične prihodke sosednjih držav. Jordanija tako v turističnem sektorju mesečno beleži do 200 milijonov jordanskih dinarjev (256 milijonov evrov) izgube, je danes dejal pristojni jordanski minister Makram Kueizi.
"Do zdaj smo imeli 60-odstotno stopnjo odpovedi, kar pomeni med 200 tisoč in 250.000 turisti," je Kueizi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal na novinarski konferenci, ki jo je prenašala državna televizija.
Kot je dodal, to za turistično industrijo pomeni mesečni izpad prihodkov v višini med 230 in 256 milijoni evrov. Večino odpovedi je bilo iz ZDA, Kanade in Evrope.
Po ministrovih napovedih bo Jordanija zdaj svoje sile usmerila v privabljanje turistov z alternativnih trgov, kot so Rusija, Kitajska ter afriške in arabske države.
Turizem je ključni steber jordanskega gospodarstva, ki je leta 2019 prispeval približno 16 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), navaja dpa. Leta 2020 so ga prizadele koronske omejitve, v zadnjem obdobju pa okreva.
Po navedbah ministra v turističnem sektorju dela skoraj 58 tisoč Jordancev.
Jordansko gospodarstvo naj bi se letos sicer okrepilo za 2,6 odstotka, čeprav brezposelnost v 11,2-milijonski državi po navedbah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ostaja zelo visoka.
V neposredni bližini Jordanije od 7. oktobra divja vojna med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki je v Gazi terjala že več kot 20 tisoč smrtnih žrtev.
11.40 Izrael nadaljuje napade na Gazo, ubitih najmanj 50 ljudi
Izraelski napadi na območje Gaze ne pojenjajo. Izraelska bojna letala so napadla več kot sto ciljev v palestinski enklavi, je danes sporočila izraelska vojska. Po palestinskih podatkih je bilo v zadnjih napadih ubitih več kot 50 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kot predpogoj za mir navedel uničenje Hamasa in demilitarizacijo Gaze.
Po navedbah izraelske vojske je davi več deset bojnih letal ob podpori kopenskih enot ponovno napadlo več kot sto ciljev v Gazi. Tarča napadov so bili predori in vojaški objekti, ki jih uporablja skrajno palestinsko gibanje Hamas.
V Džabaliji na severu območja Gaze so izraelske sile po lastnih navedbah ponoči uničile teroristično celico, ki naj bi skušala namestiti eksplozivno sredstvo v bližini izraelskega tanka.
"Hamas je treba uničiti, območje Gaze je treba demilitarizirati in palestinsko družbo je treba deradikalizirati. To so trije predpogoji za mir med Izraelom in njegovimi palestinskimi sosedi na območju Gaze," je Netanjahu zapisal v danes objavljenem prispevku za ameriški časnik Wall Street Journal.
Da območja Gaze ne bo mogoče več uporabljati za napade na Izrael in da vanj ne bo več prišlo orožje, je treba vzpostaviti "začasno varnostno cono na robu Gaze in inšpekcijski mehanizem na meji med Gazo in Egiptom", je še zapisal Netanjahu. Vrhovna varnostna odgovornost za Gazo bi morala biti še nekaj časa v rokah Izraela, je dodal.
Hamas je pred tem zavrnil predlog o začasni prekinitvi ognja v Gazi in namesto tega v izjavi, objavljeni v ponedeljek zvečer, pozval k trajnemu premirju. "Poudarjamo, da pogajanj ne bo brez celovite prekinitve agresije," je sporočila organizacija.
Vodstvo Hamasa si prizadeva za "popolno in ne le začasno končanje pokola naših ljudi," je še zapisano v izjavi, kot poroča dpa.
Hamas se je s tem odzval na poročanje arabskih medijev, da je Egipt pripravil predlog za končanje vojne v Gazi v več fazah. Glede na poročila prva faza vključuje prekinitev ognja, ki bi trajala najmanj dva tedna. V tem času bi 40 talcev, zaprtih na območju Gaze, zamenjali za 120 Palestincev, zaprtih v Izraelu.
V okviru druge fazi bi potekal dialog med palestinskimi skupinami ob posredovanju Egipta, da bi "končali delitev" in oblikovali tehnokratsko vlado.
Šele v tretji fazi bi zagotovili popolno prekinitev ognja in celovit dogovor o izmenjavi talcev in ujetnikov, kar naj bi pripeljalo do popolnega umika izraelske vojske z območja Gaze.
