Nedelja, 11. 2. 2024, 22.07
10 mesecev, 2 tedna
Nauki vojne v Ukrajini: "Samo mrtvi poznajo konec vojne"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,93
Vojni v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, za zdaj še ni videti konca.
Zahodna vojaška doktrina obsežnih mehaniziranih ofenziv je lani poleti v Ukrajini spodletela. V vojni v Ukrajini ima namreč branilec prednost pred napadalcem. Pomemben nauk vojne v Ukrajini je tudi, da največ uspeha prinese kombinacija novega visokotehnološkega orožja, kot so brezpilotni letalniki, in že preizkušenega orožja, kot so topništvo in minska polja.
Čez dva tedna bo druga obletnica vojne v Ukrajini. Po prvih ukrajinskih uspehih v začetku vojne, še zlasti pa po velikem uspehu ukrajinske protiofenzive jeseni 2022, so številni politični in vojaški analitiki napovedovali ukrajinsko zmago v letu 2023. A lanska ukrajinska protiofenziva, ki se je začela junija, ni dosegla kakšnega velikega preboja.
Recept za uspeh iz Iraka se v Ukrajini ni uresničil
Številni so pričakovali, da bo Ukrajina, oborožena s sodobnimi zahodnimi tanki, prebila ruske obrambne črte na jugu in vzhodu okupirane Ukrajine. To se ni zgodilo.
V švicarskem mediju Neue Zürcher Zeitung (NZZ) ugotavljajo, da se recept za uspeh v Iraku leta 1991 in 2003, tj. obsežna mehanizirana ofenziva, v Ukrajini ni uresničil. To dejstvo postavlja zahodne vojaške načrtovalce pred kočljive naloge.
Tanki so spet postali (le) podporniki pehote
V Ukrajini v rusko-ukrajinski vojni ni prišlo do tankovskih spopadov, tako kot med drugo svetovno vojno, ko so se na ukrajinskih (in ruskih) ravnicah spopadali sovjetski in nemški tanki. Namesto tega je prišlo do pozicijske vojne v slogu prve svetovne vojne.
Tanki se v vojni v Ukrajini niso izkazali kot zelo uspešno ofenzivno orožje. Ukrajinske sile so v začetku vojne s pomočjo zahodnih protioklepnih raketometov uspešno uničevale ruske tanke, minska polja in ruski bojni protioklepni helikopterji pa so lani poleti ustavili ukrajinske tankovske prodore.
Tanki so v vojni v Ukrajini postali to, kar so bili na začetku svoje uporabe pred sto leti – podporniki pehote. Nimajo več vloge, kot so jo dobili leta 1939 v času bliskovite vojne. Takrat je nemška vojska z med seboj povezano uporabo tankov in letal revolucionirala kopenske spopade. Napadalec je imel prednost pred branilcem.
Prednost branilca pred napadalcem
V vojni v Ukrajini pa ima branilec prednost pred napadalcem. To je posledica tega, ker so majhna brezpilotna letala, komercialni sateliti in programska oprema iz Silicijeve doline bojišče naredili pregledno. Zato se je v Ukrajini čas med odkritjem cilja in njegovim uničenjem skrčil na manj kot pet minut.
Vojna v Ukrajini je tudi pokazala, da konvencionalni oborožitveni sistemi ne zastarijo kar tako. V prvih tednih vojne sta dve topniški brigadi rešili Kijev s svojimi topovi iz sovjetskih časov.
Ruske mine ustavijo ukrajinsko protiofenzivo
V treh dneh so izstrelili več streliva, kot ga ima na voljo britanska vojska. Topništvo je tako tradicionalno kot mine, s katerimi so Rusi zaustavili ukrajinsko poletno protiofenzivo. To ni bilo predvideno v zahodni doktrini.
Brezpilotni letalniki, ki se uporabljajo tudi za izvidovanje, so bojišče naredili pregledno, zaradi česar se je v Ukrajini čas med odkritjem cilja in njegovim uničenjem skrčil na manj kot pet minut. To daje branilcu prednost pred napadalcem.
Včasih je potreben zgoščen ogenj, včasih natančni udarci na daljavo. Zaradi sodobnih raket so skladišča in poveljniška mesta v zaledju ranljiva. Visokotehnološki in preizkušeni elementi se dopolnjujejo. Če napadi prihajajo v mešanici teh elementov, potem se sovražnik nikjer ne more počutiti varnega.
Razblinjene sanje o poceni kibernetski vojni
Sklep iz tega je neprijeten, piše NZZ. V zadnjih letih je javnost sanjala o poceni kibernetski vojni. A to ostaja fikcija, saj stari in novi sistemi dosežejo optimalen učinek le v kombinaciji. Glede na tvegane akterje, kot je Rusija, morajo biti oborožene sile pripravljene tudi na številne scenarije. Kdor se lahko bori proti talibanom v Hindukušu, ne more pa braniti svoje domovine, je neuporaben.
"Samo mrtvi poznajo konec vojne," navaja švicarski medij misel, ki se pripisuje starogrškemu mislecu Platonu, in dodaja, da vodenje vojn nikoli ne bi smelo biti cilj demokratičnih držav. To morajo preprečiti, saj zanje šteje vsako človeško življenje. Toda to zahteva delujoče odvračilno sredstvo.
Potreba po sposobnosti odvračanja
EU in Nato sta Ukrajino vključila v svojo sfero vpliva, nista pa vlagala v njeno varnost. To je bilo povabilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Odvračanje je dialektična umetnost. Misli na nemogoče, da se to ne bi zgodilo.
Topništvo ima pomembno vlogo v vojni v Ukrajini, ki je postala pozicijska vojna v slogu prve svetovne vojne.
Kdor kategorično izključuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, oslabi njegovo sposobnost odvračanja. Brez jedrskega orožja in vsaj teoretične pripravljenosti za njegovo uporabo ni varnosti, dokler ga ima druga stran.
Je jedrski tabu padel?
Ugotovitev ni nova, je pa morda največja sprememba v našem pogledu na vojno. Jedrski tabu, ki je obstajal od padca Sovjetske zveze, je padel. Danes skoraj nihče ne pove, kaj to pomeni za spor med ZDA in Kitajsko na primer glede Tajvana. Jedrska vojna je spet več kot zgolj povsem nerealna hipoteza, še piše NZZ.
