Petek, 1. 12. 2023, 22.32
1 leto
Nad to državo se zgrinjajo črni oblaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,48
Češka se sooča z naraščajočim javnim dolgom, padanjem kupne moči ter pešanjem gospodarske rasti in izvoza. Vlada se je odločila za varčevalne ukrepe in višanje davkov, sindikati pa vladnim ukrepom nasprotujejo ter želijo več denarja za šolstvo in zdravstvo.
Češka je ta teden doživela množične proteste (menda največje v svoji zgodovini) in stavke, ki so jih organizirali delavski sindikati. Razlog nezadovoljstva sindikatov so vladne reforme, ki predvidevajo podražitve in višje davke. Češka vlada, ki jo vodi krščanski demokrat Petr Fiala, na drugi strani trdi, da so ukrepi nujni, če želijo obdržati državni dolg pod nadzorom.
V Sloveniji nekateri Češko pogosto navajajo kot primer države, ki je po zlomu komunizma dohitela in celo prehitela Slovenijo. Res je Češka za nekaj let prehitela Slovenijo pri bruto domačem proizvodu (BDP), ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, ampak pri najpomembnejšem kazalniku – realnem BDP, ki je merilo gospodarske razvitosti – Češka še vedno zaostaja za Slovenijo.
Pomoč Ukrajini in njeni nasprotniki
Tako kot številne druge države je tudi Češko po lanskem izbruhu vojne v Ukrajini prizadela podražitev energije in povečanje inflacije. Leto poprej, leta 2021, so Čehi zamenjali oblast – namesto Andreja Babiša, ki ima dobre odnose s Putinovo Rusijo, je na oblast prišel krščanski demokrat Petr Fiala.
Češka je po ruskem napadu na Ukrajino sprejela na sto tisoče ukrajinskih beguncev in pomagala Ukrajini z orožjem. Vsi Čehi pa niso zadovoljni s to politiko, še zlasti ker je sledil dvig cen. Septembra lani se je tako v središču Prage zbralo 80 tisoč ljudi, ki so protestirali proti podražitvam energije in zahtevali konec češke pomoči Ukrajini.
Skok inflacije in dvig cen hrane
Leta 2022 so učinki ruske vojne proti Ukrajini dvignili inflacijo na Češkem do 20 odstotkov. Do zdaj se inflacija še ni spustila pod 15 odstotkov, pri nekaterih osnovnih življenjskih potrebščinah, kot je hrana, pa je še višja, je maja letos pisala češka raziskovalka s praške podružnice sklada Friedricha Eberta Kateřina Smejkalova. Po statističnih podatkih je bila oktobra letos inflacija 8,5-odstotna.
Češki premier primerja cene med češkimi in nemškimi trgovinami:
Vážení přátelé,
— Petr Fiala (@P_Fiala) November 5, 2023
dnes k vám přicházím se speciálním dílem Otázek & odpovědí. Tentokrát budeme mluvit o cenách potravin. A podíváme se i za hranice. pic.twitter.com/PL0ZgaaaDb
Čehe še zlasti pestijo visoke cene hrane. Te so višje kot v sosednjih državah, kot sta Nemčija in Poljska, zaradi česar številni Čehi hrano nakupujejo v tujini. Češka vlada pri iskanju krivcev za drago hrano s prstom kaže na trgovce oziroma trgovske verige, ki so v tuji lasti. Premier Fiala je pred dnevi celo nakupoval v eni češki in eni bavarski trgovini (paradižnik, jajca, kruh, mleko, čokolada, nutella in kokakola) ter primerjavo med cenami objavil na svojem računu na omrežju X.
Nakup v Nemčiji cenejši kot na Češkem
Fiala je ugotovil, da je bil nakup v češki trgovini za 60 čeških kron (nekaj manj kot tri evre, op. p.) dražji od enakega nakupa v Nemčiji. "Praktično enaki izdelki istih proizvajalcev so preprosto cenejši," je dejal. Fiala se je dokopal tudi do drugega odkritja. Ne samo da so isti izdelki v Nemčiji cenejši, v Nemčiji so izdelki v večjih embalažah.
"Razlika pri nutelli je zelo pomembna. Embalaži sta si na prvi pogled videti podobni, vendar je češka v resnici manjša. In cena lončka nutelle je na Češkem skoraj dvakrat višja v primerjavi z Nemčijo," je izračunal Fiala in dodal, je v Nemčiji plačal 113,30 češke krone (okoli 4,7 evra) za 750 gramov, v svoji državi pa 169,90 češke krone (nekaj manj kot sedem evrov) za 600 gramov.
Češke plače krepko nižje od nemških
Kar še poslabša stvari za ljudi, ki živijo na Češkem, je prepad v povprečnih plačah med Nemčijo in Češko. Številke iz letošnjega leta kažejo, da so nemške (bruto) povprečne mesečne plače okoli 3.653 evrov (89 tisoč čeških kron) v primerjavi s približno 41.200 čeških kron (nekaj manj kot 1.700 evrov) na Češkem, piše spletna stran expats.cz.
V ponedeljek, 27. novembra, so češki sindikati organizirali dan protestov in stavk po vsej Češki republiki, da bi izrazili svoje nasprotovanje vladnemu svežnju rezov in varčevalnih ukrepov. Na fotografiji so protestniki v Pragi.
Kot je maja letos pisala zgoraj omenjena raziskovalka Smejkalova, so za višje cene poleg vojne v Ukrajini in pandemije covid-19 krivi tudi veliki mednarodni koncerni, ki prevladujejo na češkem trgu – prodaja živil ostaja v rokah le nekaj tujih verig supermarketov.
V številnih srednjeevropskih državah sta liberalizacija in uvedba tržnega gospodarstva dvignili cene vsakdanjih dobrin in storitev na zahodnoevropsko raven – in nekatere celo višje (kar je dovolj absurdno, da mnogi češki državljani prečkajo Nemčijo, da bi kupili živila, saj so cene v sosednji državi nižje). Toda plače in kupna moč ostajajo veliko prenizke. To je zlasti posledica načina, kako se je gospodarstvo regije preoblikovalo po padcu državnega socializma. Ob pomanjkanju domačega kapitala so veliko podjetij pokupili tuji vlagatelji, ki so jih pritegnile davčne olajšave in konkurenčno nizke plače. Rešiti se iz te strukturne pasti se je izkazalo za izjemno težko, trdi Smejkalova.
Neukrepanje vlade to vprašanje še poslabšuje. Njegova ideologija zanašanja na – nedelujoče – tržne sile v takih razmerah je še poslabšala dolgoročni strukturni problem nizke kupne moči, je spomladi pisala češka raziskovalka. Fiala je po drugi strani pred dnevi zatrdil, da so cene hrane začele počasi padati, in sicer zaradi pritiskov vlade na trgovce.
Češko zategovanje pasu
Maja letos je Fialova vlada predstavila varčevalni program, s katerimi želi konsolidirati javne finance. Češki državni dolg države je sorazmerno nizek, a je najhitreje rastoč v Evropi, kar je privedlo do obsežnih opozoril, da bo Češka končala kot Grčija, piše Smejkalova.
Varčevalni sveženj, ki predvideva proračunske reze in viške davke, je češki parlament že sprejel, zakon je podpisal tudi češki predsednik Petr Pavel. Med drugimi bodo Čehi plačevali višje davke na alkoholne pijače, vključno s pivom, in na zdravila. Povečal se bo tudi davek na dobičke.
Sindikati zahtevajo več denarja za šolstvo in zdravstvo
Po napovedih vlade naj bi ukrepi prihodnje leto zmanjšali proračunski primanjkljaj za 97 milijard čeških kron (štiri milijarde evrov), leta 2025 pa za 150 milijard čeških kron (6,2 milijarde evrov), piše Euronews. Na drugi strani sindikati nasprotujejo varčevalnim ukrepom ter zahtevajo tudi več denarja za šolstvo in zdravstvo. Sindikati nasprotujejo tudi predlaganim spremembam pokojninskega sistema, ki bi zvišale upokojitveno starost.
