Četrtek, 26. 1. 2023, 22.13
1 leto, 11 mesecev
Bo ta general postal eden od glavnih evropskih voditeljev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,92
17
Upokojeni general Petr Pavel je bil pred leti načelnik generalštaba češke vojske, letos pa ima velike možnosti, da postane tudi češki predsednik.
Čehi bodo v petek in soboto znova odšli na volišča – v drugem krogu predsedniških volitev bodo odločali, ali bo v Hradčane prišel nekdanji načelnik generalštaba češke vojske Petr Pavel ali nekdanji češki premier Andrej Babiš. Javnomnenjske ankete napovedujejo prepričljivo Pavlovo zmago, a politični analitiki opozarjajo, da zmaga upokojenemu generalu še ni zagotovljena.
V prvem krogu čeških predsedniških volitev, ki je bil 13. in 14. januarja letos, je za las zmagal Petr Pavel. Dobil je 35,4 odstotka glasov, Andrej Babiš pa 35 odstotkov. Ankete, ki so bile opravljene po prvem krogu, dajejo več možnosti za zmago Pavlu, ki naj bi prejel od 53 do 58,8 odstotka glasov, njegov tekmec Babiš pa od 38 do 42,2 odstotka.
Opozorila pred javnomnenjskimi anketami
A nekateri češki politični analitiki opozarjajo, da so ankete tudi na prejšnjih predsedniških volitvah pred drugim krogom dajale prednost Jiřiju Drahošu, a je na koncu slavil njegov protikandidat Miloš Zeman.
Če povzamemo napovedi in analize čeških političnih analitikov, ki jih objavljajo češki mediji, želi Babiš, ki je politično precej bolj izkušen od protikandidata, premagati Pavla s tremi predvolilnimi taktikami.
Odvračanje desnosredinskih volivcev pred drugim krogom
Prva Babiševa taktika je odvračanje desnosredinskih volivcev od udeležbe v drugem krogu. To želi doseči s poudarjanjem Pavlove komunistične preteklosti. Tako kot Babiš je bil tudi Pavel v času komunizma član češkoslovaške komunistične stranke. A če Babiševih volivcev komunistična preteklost njihovega političnega izbranca na moti, je drugače pri čeških desnosredinskih volivcih. Tema o komunistični preteklosti torej Babišu ne škodi, Pavlu pa morda bo.
Andrej Babiš se je rodil leta 1954 v Bratislavi in je po rodu Slovak. Njegov oče je bil vpliven komunistični funkcionar in je pogosto služboval v tujini. Mladi Andrej se je tako šolal tudi v Parizu in Ženevi. Leta 1978 se je Babiš zaposlil v državnem trgovinskem podjetju Petrimex, leta 1980 pa je šel po očetovih stopinjah in postal član komunistične stranke. Politični nasprotniki mu očitajo, da je od leta 1982 pod tajnim imenom Bureš sodeloval s češkoslovaško komunistično tajno službo StB (kratica za Statni bezpečnost, po slovensko državna varnost). Po razpadu Češkoslovaške se je Babiš leta 1993 preselil na Češko in prevzel vodenje Agroferta, koncerna, ki ga je ustanovil Petrimex. Kot šef in pozneje lastnik koncerna Agrofert, ta se med drugim ukvarja s pridelavo in predelavo hrane, z izdelavo kemikalij in gradbeništvom, je izjemno obogatel ter postal milijarder. Leta 2012 je ustanovil populistično stranko Ano in s slogani o boju proti korupciji vstopil v politiko.
S poudarjanjem Pavlove komunistične preteklosti želi Babiš vplivati predvsem na mlajše volivce, ki so v prvem krogu glasovali za kandidatko Danušo Nerudovo. Ta je v prvem krogu dobila slabih 14 odstotkov glasov (manj, kot so ji napovedovale ankete, po katerih je imela celo realne možnosti za preboj v drugi krog). Babišu je v pomoč to, da je že pred prvim krogom Nerudova Pavlu, svojemu tekmecu za desnosredinske glasove, očitala komunistično preteklost.
Babiš Pavla označil tako rekoč za KGB-jevca
Da bo kampanja pred drugim krogom zelo osebna in groba, je že kmalu po tem, ko so bili znani izidi prvega kroga, napovedal češki politolog na praški Karlovi univerzi Josef Mlejnek. Tako je Babiš po prvem krogu generala Pavla predstavil kot komunističnega obveščevalca, ki ga je usposobila KGB (tajna služba nekdanje komunistične Sovjetske zveze).
Babiš želi Pavla predstaviti kot kandidata češke vlade
Druga Babiševa predvolilna taktika pred drugim krogom je želja, da bi Pavla, ki je uradno neodvisni kandidat, pred češkimi volivci predstaviti kot kandidata trenutne češke vlade, ki jo vodi krščanski demokrat Petr Fiala. Babiš torej želi privabiti protestne volivce, ki niso zadovoljni s potezami vlade oziroma s trenutnim socialnim položajem. Čehe, kot vse druge Evropejce, trenutno najbolj pesti inflacija.
Babiš stavi na volivce, ki nočejo imeti nič z vojno v Ukrajini
Tretja taktika, s katero želi Babiš postaviti na laž predvolilne ankete pred drugim krogom, je vojna v Ukrajini. Že pred prvim krogom je bil Babiš zelo zadržan do češke pomoči Ukrajini, medtem ko jo Pavel nedvoumno in brez zadržkov podpira. Razlike so tudi glede podpore evropskim sankcijam proti Rusiji.
Petr Pavel se je rodil leta 1961 v kraju Plana pri Plznu na Češkem. V Opavi je končal vojaško gimnazijo, nadaljeval šolanje na vojaški akademiji v kraju Vyškov in jo končal leta 1983. V češkoslovaški vojski je bil najprej poveljnik padalskega voda. Leta 1985 je vstopil v komunistično stranko in bil njen član do žametne revolucije leta 1989. Po zlomu komunizma je odšel na šolanje v ZDA in Veliko Britanijo, kjer je opravil magisterij iz mednarodnih odnosov. Med letoma 1991 in 1993 je delal v vojaški obveščevalni službi. Pozneje je bil poveljnik češkega kontingenta v Bosni in Hercegovini. Zaradi reševanja francoske enote, ki so jo obkolili bosenski Srbi, je prejel češko in francosko odlikovanje. Pavel je imel po koncu misije v BiH različne visoke položaje v češki vojski in v strukturah Nata, med drugim je bil svetovalec generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Leta 2018 se je upokojil. Svojo politično usmeritev opisuje kot desnosredinsko z močnim socialnim čutom. Članstvo v češkoslovaški komunistični stranki je označil za napako.
Jasno je, da Babiš računa na prorusko usmerjene češke volivce oziroma na tiste češke volivce, ki nočejo češkega vpletanja v vojno v Ukrajini. Pred dnevi je na spletu celo zaokrožila ponarejena Pavlova izjava, v kateri ta napoveduje vstop Češke v vojno proti Rusiji. Avtor ponaredka (ponaredil je izjavo v videoposnetku) za zdaj ni znan, seveda pa njegovo početje objektivno koristi Babišu.
Ponarejena Pavlova izjava
Pretekli četrtek je namreč Pavel v Ostravi na vprašanja neke češke volivke glede vojne v Ukrajini odgovoril: "Edini način, da se razmere uspešno končajo, je pomoč Ukrajini, da zmaga v vojni, in to lahko sami storimo tako, da ji dobavljamo boljše orožje, in z nadaljevanjem sankcij proti Rusiji." To besedilo je nekdo ponaredil v: "Edini način, da se razmere uspešno končajo, je pomoč Ukrajini, da zmaga v vojni, in to lahko sami storimo z vstopom v vojno proti Rusiji." Pomoč Ukrajini z dobavo orožja je bila torej zamenjana z napovedjo češkega vstopa v vojno.
Izvirna in ponarejena izjava:
Babiš ter (ne)pomoč Poljski in baltskim državam
Da bi privabil proruske volivce oziroma zagovornike češkega distanciranja od vojne, je Babiš v razpravi češke televizije celo dejal, da v primeru napada na Poljsko ali baltske države Češka pod njegovim vodstvom ne bo vojaško pomagala napadenim državam.
V duelu @CzechTV jsem vůbec nechtěl odpovídat na hypotetickou otázku o napadení Polska nebo Pobaltí. Jsem přesvědčený, že se to nestane, a nechci to vůbec připouštět. Je zodpovědností světových politiků, aby válce zabránili.
— Andrej Babiš (@AndrejBabis) January 22, 2023
Ta izjava je seveda sprožila veliko negativnih odzivov - tudi v tujini. Babiš je zato na Twitterju stopil korak nazaj in zatrdil, da bi se držal 5. člena Natove pogodbe (ta govori o medsebojni pomoči v primeru oboroženega napada na katerokoli od članic Nata), če bi dejansko napadli Poljsko ali baltske države.
Češka lustracija?
S stališča Slovenije je morda zanimiv še en vidik drugega kroga čeških volitev. Na desni strani slovenske politike je bila Češka (vsaj v preteklosti) pogosto navajana kot država, ki je z lustracijo zgledno opravila s svojo komunistično preteklostjo oziroma preprečila nekdanjim komunistom dostop do političnih položajev v demokratični Češki. Zdaj pa sta v drugem krogu letošnjih čeških predsedniških volitev dva kandidata, ki sta bila v času komunizma člana komunistične stranke. Babiš, ki je bil med letoma 2017 in 2021 češki premier, je bil pred žametno revolucijo nekaj časa celo sodelavec češkoslovaške tajne službe StB s skrivnim imenom Bureš. Babiš sodelovanje s StB zanika. V času komunizma je imel Babiš tudi pomembne funkcije v gospodarstvu, kar mu je po uvedbi tržnega gospodarstva pomagalo pri privatizaciji nekdanjih državnih podjetij. Članstvo v komunistični stranki več kot očitno tudi Pavlu ni škodilo pri njegovi nadaljnji vojaški karieri v pokomunistični Češki.
Češka debata (za in proti) o tem, da so volivci v drugi krogi predsedniških volitev izvolili dva kandidata s komunistično preteklostjo:
17