Petek, 28. 7. 2023, 9.18
1 leto, 4 mesece
Slovenija ji vse bolj diha za ovratnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,85
Italija, ki jo od oktobra 2022 vodi premierka Giorgia Meloni, je država, ki po podatkih Eurostata zadnji dve desetletji (po prevzemu evra) gospodarsko stagnira, zaradi česar si je je Slovenija po gospodarski razvitosti zelo približala. Tako lahko rečemo, da ji Slovenija vse bolj diha za ovratnik.
Glede na realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost posamezne države, ima Slovenija še vedno prednost pred evropskimi državami vzhodneje in južneje od nas. V primerjavi z letom 2000 pa smo malce zmanjšali zaostanek za evropskimi državami, kot so Avstrija, Nemčija in Švica, medtem ko smo se Italiji zelo približali.
Slovenija je imela po podatkih Eurostata leta 2000 realni BDP na prebivalca v višini 13.980 evrov (preračunano na evro iz slovenskih tolarjev, ki so bili takrat slovenska nacionalna valuta, op. p.). Naša severna soseda Avstrija je imela tega leta realni BDP na prebivalca 31.710 evrov, naša zahodna soseda Italija pa 27.430 evrov.
Slovenski zaostanek za razvitimi državami leta 2000
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo in največja slovenska trgovinska partnerica, je imela leta 2000 realni BDP na prebivalca 28.910 evrov, Švica, ki je velik zgled za Slovenijo, pa 51.950 evrov.
Leta 2000 je bila tako Slovenija na ravni 44,1 odstotka razvitosti Avstrije, 26,9 odstotka razvitosti Švice, 48,4 odstotka razvitosti Nemčije, 51 odstotkov razvitosti Italije.
Slovenska prednost pred drugimi tranzicijskimi državami
Poglejmo, kako so bile leta 2000 razvite nekatere tako imenovane tranzicijske države, to je države, ki so imele pred zlomom komunizma, tako kot Slovenija, socialistično družbeno in gospodarsko ureditev (vsi zneski so v evrih): Madžarska 7.910, Hrvaška 7.940, Češka 11.230, Slovaška 7.780, Estonija 7.540, Poljska 6.450, Srbija 2.650, Latvija 5.250 in Litva 5.230 evrov.
Po medijih in družbenih omrežjih pogosto zasledimo podatke, da druge tranzicijske države že dohitevajo in celo prehitevajo Slovenije. To je daleč od resnice, saj je po gospodarski razvitosti Slovenija še vedno številka ena med državami, ki so bile pred letom 1990 del socialističnega dela Evrope. Tudi Češka, ki velja za našo največjo tekmico, je še vedno za nami. Na fotografiji: prebivalci Prage.
Po gospodarski razvitosti nam je bila leta 2000 najbližje Češka, ki je imela tega leta 80,3 odstotka razvitosti Slovenije. Druge tranzicijske države so glede gospodarske razvitosti bolj zaostajale za našo državo: Madžarska (56,6 odstotka), Hrvaška (56,8 odstotka), Slovaška (55,7 odstotka), Estonija (53,3 odstotka), Poljska (46,1 odstotka), Srbija (19 odstotkov), Latvija (37,6 odstotka) in Litva (37,4 odstotka razvitosti Slovenije).
Slovenija znižala zaostanek za razvitimi državami
Poglejmo, kakšno je bilo po Eurostatu razmerje po gospodarski razvitosti leta 2022. Slovenija je imela lani realni BDP na prebivalca 22.450 evrov, Avstrija 38.340, Italija 27.860, Nemčija 35.870 in Švica 62.820.
Slovenija je torej med letoma 2000 in 2022 znižala zaostanek za državami, omenjenimi v zgornjem odstavku. Lani je imela tako naša država 58,6 odstotka gospodarske razvitosti Avstrije (kar pomeni, da je zaostanek v gospodarski razvitosti za severno sosedo znižala za 14,5 odstotne točke), 35,7 odstotka gospodarske razvitosti Švice (8,8 odstotne točke več kot leta 2000), 62,6 odstotka gospodarske razvitosti Nemčije (14,2 odstotne točke več kot leta 2000) in 80,6 odstotka gospodarske razvitosti Italije (29,6 odstotne točke več kot leta 2000).
Slovenija je svoj zaostanek za zahodno sosedo znižala predvsem zato, ker je Italija v svoji gospodarski razvitosti v zadnjih desetletjih dobesedno obtičala. Seveda je treba pri Italiji upoštevati velike regionalne razlike v gospodarski razvitosti med severom in jugom.
Češka še vedno ni dohitela Slovenije
Po drugi strani so nekdanje tranzicijske države do leta 2022 znižale zaostanek v gospodarski razvitosti za Slovenijo, a so še daleč od tega, da bi nas dohitele, kaj šele prehitele. Za našo največjo tekmico velja Češka, ki je imela lani realni BDP na prebivalca v višini 18.460 evrov (pri Češki tako kot pri drugih državah, ki imajo svojo nacionalno valuto, je seveda Eurostat njihov realni BDP preračunal v evre, op. p.).
Tudi Estonija kljub velikemu skoku v zadnjih dveh desetletjih po gospodarski razvitosti ni dohitela Slovenije.
Če pogledamo po odstotkih, je imela Češka lani 82,2 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije, kar pomeni, da je v 22 letih svoj zaostanek za nami znižala le za 1,9 odstotne točke.
Velik skok Slovaške in Estonije
Večji skok je v omenjenem obdobju uspel Slovaški in Estoniji. Prva je imela lani realni BDP na prebivalca 16.300 evrov, druga pa 16.250 evrov. Slovaška je tako dosegla 72,6 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije (16,9 odstotne točke več kot leta 2000), Estonija pa 72,4 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije (19,1 odstotne točke več kot leta 2000).
Madžarska, ki je imela lani realni BDP na prebivalca 14.370 evrov, je dosegla 64 odstotkov gospodarske razvitosti Slovenije (7,4 odstotne točke več kot leta 2000), Hrvaška je s 14.540 evri dosegla 64,8 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije (osem odstotnih točk več kot 2000), Poljska pa s 14.600 evri 65 odstotkov gospodarske razvitosti Slovenije (18,9 odstotne točke več kot leta 2000).
Najhitreje sta se razvijali Litva in Latvija
Še največji skok je v primerjavi z letom 2000 uspel dvema baltskima državama – Litvi in Latviji. Lani je litovski realni BDP na prebivalca znašal 14.970 evrov, latvijski pa 13.320 evrov. Litva je tako lani prišla na 66,7 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije (kar 29,3 odstotne točke več kot leta 2000), njena severna soseda Latvija pa na 59,3 odstotka (21,7 odstotne točke več kot leta 2000).
Med tranzicijskimi državami je največji skok v gospodarski razvitosti od leta 2000 uspel Latviji, a je tudi ta še daleč od Slovenije. Na fotografiji: glavno mesto Riga.
Tudi Srbija je v primerjavi z letom 2000 znižala svoj zaostanek v gospodarski razvitosti (za 8,2 odstotne točke), a je njen zaostanek še vedno zelo velik. Lani je srbski realni BDP na prebivalca znašal 6.100 evrov, kar zadostuje le za 27,2 odstotka gospodarske razvitosti Slovenije.
BDP na prebivalca je najpogosteje uporabljeni kazalnik razvitosti države ter najpogosteje uporabljeni kazalnik v mednarodnih primerjavah razvitosti. Realni BDP izračunamo po stalnih cenah, nominalni BDP pa izračunamo po tekočih cenah in ne omogoča primerjave med leti, ker vsebuje tudi rast cen.
V medijih pogosto zasledimo primerjavo med državami glede na BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči oziroma življenjskih stroškov. Pri tem kazalniku, ki v primerjavi z realnim BDP ne meri gospodarske razvitosti, nas je Češka zaradi nižjih življenjskih stroškov nekaj let prehitevala (praviloma je življenje v državi dražje, če je razvitejša, op. p.). Po Eurostatovih podatkih za leto 2022 pa je tudi pri tem Slovenija znova pred Češko.
