"Razmere so najnevarnejše v zadnjem času" #video

18.53 Netanjahu pozdravil napredek vojske v Gazi, med operacijo izpuščena izraelska vojakinja

Izrael v vojaški kampanji proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas sistematično napreduje, je danes izraelskemu vojnemu kabinetu dejal premier Benjamin Netanjahu. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je bila med operacijo na območju Gaze iz ujetništva Hamasa izpuščena talka, vojakinja Ori Megidiš.

Po navedbah Netanjahuja izraelska vojska postopoma "širi kopenski vstop na območje Gaze" in "sistematično napreduje korak za korakom". Ob tem si, kot je dejal, še naprej prizadeva za osvoboditev talcev, ki jih je Hamas ugrabil po napadu na Izrael 7. oktobra – teh naj bi bilo po zadnjih podatkih 239.

"Operacija celo ustvarja priložnosti za (njihovo) osvoboditev in ne bomo jih zamudili," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril skrajno desni izraelski premier Netanjahu, ki se v luči negotove usode talcev spopada z vse večjim pritiskom.

"Vojakinjo Megidiš je 7. oktobra ugrabilo teroristično gibanje Hamas. Danes je bila izpuščena med kopenskimi operacijami. Ori je zdaj doma z družino," so zapisali na omrežju X. Dodali so, da si bodo še naprej prizadevali za vrnitev vseh talcev.

18.26 V ZN opozarjajo na povečano nevarnost v Siriji zaradi vojne med Izraelom in Hamasom

Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je danes v Varnostnem svetu ZN na zasedanju na temo razmer v Siriji povedal, da se nestabilnost in nasilje povečujeta, smiselnega političnega procesa pa ni. Opozoril je, da je Sirija na najnevarnejši točki v zadnjem času, ker se je tja začel prelivati spopad med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.

"Danes opozarjam, da so razmere najnevarnejše v zadnjem času. Poleg nasilja, ki izvira iz samega sirskega konflikta, se prebivalci Sirije zdaj spopadajo z grozljivo možnostjo morebitne širše eskalacije. Prelitje spopadov v Sirijo ni le tveganje, ampak se je že začelo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Pedersen.

Izrael je v ponedeljek sporočil, da je izvedel zračne napade na vojaško infrastrukturo v Siriji, ki ima podporo Irana, ta pa med drugim oskrbuje z orožjem tudi Hamas in libanonsko proiransko milico Hezbolah. Ta mesec je prišlo tudi do več napadov na ameriške in druge zavezniške enote v Iraku in Siriji, ZDA pa so odgovorile z zračnimi napadi.

Edem Wosornu z Oddelka ZN za humanitarne zadeve je ob tem v varnostnem svetu potrdil, da so se humanitarne razmere v Siriji le še poslabšale, poroča AFP. "Ta mesec so se na več območjih na severu Sirije spopadi okrepili. To je še toliko bolj skrb vzbujajoče, ker se bliža zima, v Siriji pa okrog 5,7 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč," je dejal.

Varnostni svet ZN sicer že dlje časa ne more sprejeti nobene resolucije o Siriji, ker Rusija svojo politiko usklajuje z režimom predsednika Bašarja Asada in je večkrat uporabila pravico veta.

18.15 Izrael zamrznil plačila palestinski upravi na Zahodnem bregu

Izrael je zaradi podpore napadu gibanja Hamas začasno zamrznil plačila iz naslova davkov in carin palestinski upravi na Zahodnem bregu, je danes sporočil izraelski finančni minister Bezalel Smotrič. Pojasnil je, da je kabinet premierja Benjamina Netanjahuja sicer zaprosil, naj zadevo prouči, a da so plačila do sprejetja odločitve vseeno ustavili.

"Dokler ne bo sprejeta odločitev, ustavljamo plačila," je skrajno desni minister zapisal na družbenem omrežju X in dodal, da je Netanjahujev kabinet zaprosil, naj v kratkem času prouči, ali naj nadaljujejo plačevanje.

Ob tem se je skliceval na montažo izjav predstavnikov stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, v katerih so napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in poboji, ki so sledili, opisani kot del "oboroženega odpora" Palestincev proti izraelski okupaciji.

Izrael v imenu palestinske uprave na Zahodnem bregu pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov dolarjev. Palestinske oblasti se na Smotričevo potezo še niso odzvale, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Abas je sicer po napadu Hamasa na Izrael dejal, da dejanja in politika islamističnega gibanja, ki nadzoruje območje Gaze, ne predstavljajo palestinskega ljudstva. Ob tem je poudaril, da zavrača pobijanje civilistov na obeh straneh in tako Hamas kot Izrael pozval k izpustitvi zapornikov.

16.55 Hamas z objavo posnetka treh talk stopnjuje pritisk na Izrael

Palestinsko gibanje Hamas je danes objavilo videoposnetek treh talk, ki jih je oborožena skupina zajela med vdorom v Izrael 7. oktobra. Na posnetku ena od zajetih žensk kritizira odločitve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, saj da nujno potrebujejo prekinitev ognja. Netanjahu je posnetek označil za "kruto psihološko propagando".

🚨 BREAKING: Israeli Prisoners held by Hamas Send a Message to Netanyahu and Israeli Government

Israeli hostages: ''We have been detained for 23 days and there should have been a ceasefire

You should have released us all

We are innocent citizens paying the price for your… pic.twitter.com/YVVabc5AFm

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) October 30, 2023

Netanjahu je navedel imena in priimke treh žensk s posnetka, ob tem pa obljubil, da bo vse zajete in pogrešane vrnil domov. Od skupno 239 talcev jih je bilo sicer po navedbah Hamasa 50 ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ena od talk v 76-sekundnem posnetku v hebrejščini naslavlja Netanjahuja in ga obtožuje, da talci nosijo breme njegovih političnih, varnostnih, vojaških in diplomatskih neuspehov.

Izraelskega premierja sprašuje, ali ni bilo ubitih že dovolj izraelskih državljanov, ter poziva k sklenitvi sporazuma o izmenjavi talcev za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih.

Gre za drug tovrsten videoposnetek, potem ko je Hamas pred dvema tednoma objavil posnetek francosko-izraelske državljanke v ujetništvu. Palestinsko gibanje je sicer doslej izpustilo štiri talke.

V soboto je Hamas sporočil, da so pripravljeni izpustiti vse talce v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov. Kot navaja katarska medijska mreža Al Jazeera, je sicer število zaprtih Palestincev v zadnjih tednih skokovito poraslo in preseglo številko deset tisoč. Izraelske varnostne sile so namreč v času obleganja Gaze okrepile tudi dejavnosti na zasedenem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izvedli številne racije in aretacije.

V največji izmenjavi ujetnikov s Hamasom je Izrael leta 2011 v zameno za osvoboditev ugrabljenega vojaka Gilada Šalita izpustil 1.027 zaprtih Palestincev.

16.35 Libanonski premier: Prizadevam si preprečiti vojno z Izraelom

Libanonski začasni predsednik vlade Nadžib Mikati je danes izjavil, da si prizadeva preprečiti vstop Libanona v vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, potem ko se je v zadnjih tednih zvrstilo več incidentov in spopadov na libanonsko-izraelski meji. Ob tem je poudaril potrebo po prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in Hamasom.

"Opravljam svojo dolžnost, da preprečim vstop Libanona v vojno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Mikati, ki je sicer v dobrih odnosih z libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah, s katerim si je izraelska vojska od 7. oktobra na meji med Izraelom in Libanonom večkrat izmenjala topniški ogenj.

Po besedah premierja je Libanon, ki ga že dolgo pesti huda gospodarska kriza, državo pa že približno leto in pol vodi prehodna vlada, v središču viharja. Foto: Guliverimage

Po besedah premierja je Libanon, ki ga že dolgo pesti huda gospodarska kriza, državo pa že približno leto in pol vodi prehodna vlada, v središču viharja. Kot je dejal, sam nima jasnega odgovora na vprašanje, ali se državi obeta vojna, saj da je to odvisno od razvoja dogodkov v regiji.

"Hezbolah za zdaj situacijo upravlja racionalno in modro," je ocenil Mikati in dodal, da "pravila igre ostajajo omejena". Kljub temu je izrazil bojazen, da bi se nasilje v regiji razširilo, in poudaril potrebo po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Hezbolah ima sicer po navedbah AFP obsežnejši arzenal od redne libanonske vojske. V spopadih med izraelsko vojsko in Hezbolahom ob meji med državama je doslej v Libanonu umrlo najmanj 62 ljudi, skoraj 30 tisoč ljudi pa je zapustilo svoje domove.

Leta 2006 sta se Izrael in Hezbolah že spopadla v krvavem konfliktu, v katerem je v Libanonu umrlo več kot 1.200 ljudi, večinoma civilistov, v Izraelu pa 160, večinoma vojakov.

11.30 ICC preiskuje morebitne zločine Izraela in Hamasa

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v nedeljo v Egiptu sporočil, da sodišče preiskuje morebitne vojne zločine Izraela in islamističnega gibanja Hamas na območju Gaze. Ob tem je opozoril, da bi lahko bilo preprečevanje dostopa humanitarne pomoči v Gazo kaznivo dejanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Izraelu želim jasno sporočiti, da si mora prizadevati zagotoviti, da civilno prebivalstvo dobi osnovna živila, zdravila in anestetike," je novinarjem v Kairu dejal Khan, ki je pred tem obiskal mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo. Ob tem je omenil tudi katastrofalne humanitarne razmere na območju Gaze.

"Videl sem tovornjake, polne blaga in humanitarne pomoči, ki so obtičali tam, kjer jih nihče ne potrebuje, obtičali so v Egiptu, obtičali so v Rafi," je dejal. Poudaril je, da morajo te zaloge nemudoma doseči civiliste v Gazi.

Glavni tožilec je na novinarski konferenci opozoril tudi gibanje Hamas, ki je na oblasti na območju Gaze, ter vse, ki imajo nadzor v enklavi, da mora humanitarna pomoč, ko prispe v Gazo, nujno doseči civilno prebivalstvo.

Rafa je edina vstopna točka, prek katere lahko mednarodna pomoč trenutno pride na območje Gaze. Izrael je uvedel blokado območja in začel obsežne napade, potem ko so Hamasovi borci 7. oktobra vdrli čez mejo in ubili 1.400 ljudi, večinoma civilistov, ter po navedbah izraelskih uradnikov zajeli 239 talcev. V izraelskih napadih je bilo odtlej po navedbah ministrstva za zdravje v Gazi ubitih več kot osem tisoč ljudi, med njimi polovica otrok.

Od 21. oktobra, ko se je prek mejnega prehoda Rafa ponovno začela omejena dobava pomoči, je vanj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prispelo 117 tovornjakov s pomočjo. Po navedbah humanitarnih organizacij to ne zadostuje za oskrbo več kot 2,2 milijona tamkajšnjih prebivalcev, katerih položaj je iz dneva v dan slabši.

Po navedbah predstavnikov Združenih narodov je prej v palestinsko enklavo dnevno prispelo od 450 do 500 tovornjakov s pomočjo in drugim blagom.

11.05 Izrael izvedel napade na vojaško infrastrukturo v Libanonu in Siriji

Izraelska vojska je v nedeljo in danes kot odgovor na raketne napade skrajnih skupin proti Izraelu izvedla povračilne napade na vojaško infrastrukturo v Libanonu in Siriji. O morebitnih smrtnih žrtvah ali ranjenih za zdaj še ne poroča nobena stran, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah izraelskih sil je ponoči iz Libanona proti Izraelu priletelo deset raket. V odzivu na napad pa je izraelska vojska obstreljevala vojaško infrastrukturo proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Odgovornost za izstrelitev raket proti Izraelu je prevzelo skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki trdi, da je skupno z libanonskega ozemlja proti izraelskemu mestu Naharija izstrelilo 16 raket. Čezmejno obstreljevanje s Hezbolahom je sicer od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra po navedbah Izraela postalo skoraj vsakodnevno.

Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je bilo na libanonski strani meje z Izraelom ubitih najmanj 62 ljudi - večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilistov. Med slednjimi je bil tudi novinar agencije Reuters.

Izrael poroča o najmanj štirih smrtnih žrtvah. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pa opozarja, da je spričo nasilja v Libanonu skoraj 30 tisoč ljudi zapustilo svoje domove.

Izraelske sile so medtem malo po polnoči izvedle napade tudi na vojaško infrastrukturo v Siriji. Napade je potrdilo sirsko obrambno ministrstvo, ki je danes sporočilo, da je Izrael z Golanske planote napadel položaje sirskih oboroženih sil na podeželju province Dara.

Sirski observatorij za človekove pravice pa je sporočil, da je šlo za povračilne napade Izraela, potem ko so iz province Dara sirske in palestinske skrajne skupine, povezane s Hezbolahom, izvedle raketne napade na Izrael.

9.18 Izrael nadaljuje napade na območju Gaze

Tudi vojaško krilo Hamasa, brigade Ezedin al Kasam, je na Telegramu zatrdilo, da so se na več lokacijah na severozahodu enklave danes ponoči že tretjo noč nadaljevali intenzivni spopadi med pripadniki gibanja in izraelsko vojsko, potem ko je ta okrepila in razširila kopensko operacijo z dodatnimi vojaki in tanki. Izraelska vojska je še sporočila, da je v soboto zadela okoli 450, v nedeljo pa 600 tarč, povezanih s Hamasom, poroča britanski BBC.

Tarče napadov so bili predvsem predori, skladišča orožja, več deset izstrelišč protitankovskih raket ter skrivališča in baze Hamasa. 

Ameriška televizija CNN je medtem na podlagi lastnih letalskih posnetkov poročala, da je izraelska vojska v spopadih v Gazi napredovala za približno tri kilometre. Foto: Reuters

Izraelski tanki so po navedbah prič danes dosegli četrt Zajtun na obrobju mesta Gaza in blokirali pomembno cesto, ki povezuje sever in jug palestinske enklave. "Blokirajo cesto Salahedin in streljajo na vsa vozila, ki se poskušajo peljati po njej," je povedal eden od prebivalcev Gaze. Izrael sicer za zdaj še ni pojasnil, kje točno se nahajajo njegove sile v Gazi.

Tiskovni predstavnik izraelskih sil je civiliste na območju Gaze ponovno pozval k evakuaciji na jug. Po podatkih ZN je vseh deset bolnišnic na severu Gaze prejelo ukaze za evakuacijo, čeprav je v njih našlo zatočišče na tisoče bolnikov in približno 117 tisoč razseljenih oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Palestinski Rdeči polmesec opozarja, da se danes nadaljujejo izraelski napadi v bližini bolnišnice Al Kuds v mestu Gaza, v katero naj bi se zateklo približno 55 tisoč ljudi.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ponovil, da so pozivi k evakuaciji bolnišnice Al Kuds zelo skrb vzbujajoči. "Nemogoče je evakuirati bolnišnice, polne bolnikov, ne da bi ogrozili njihova življenja," je zapisal na omrežju X.

Izraelsko vojaško brezpilotno letalo leti nad območjem Gaze. Foto: Reuters

Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Jadlin je ocenil, da izraelsko vojsko v Gazi čakajo dolgi in intenzivni spopadi. "To ne bo blitzkrieg ali šestdnevna vojna. Vojska bo morala napredovati korak za korakom, saj bodo vojaki poskušali ubiti čim več teroristov Hamasa in se pri tem izogniti civilnim žrtvam," je dejal.

Ob tem je opozoril, da imajo pripadniki Hamasa obsežen sistem podzemnih bunkerjev in predorov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na zasedenem Zahodnem bregu je izraelska vojska danes izvedla racijo v mestu Dženin, v kateri so bili ubiti štirje Palestinci, so sporočile oblasti v Ramali. Izrael je operacije v več palestinskih krajih in begunskih taboriščih izvedel tudi v nedeljo. Takrat je bilo po podatkih palestinskih oblasti v spopadih ubitih najmanj pet Palestincev.

Izraelska policija je medtem sporočila, da je danes v vzhodnem Jeruzalemu Palestinec z nožem zabodel policista in ga huje poškodoval. "Terorist oborožen z nožem je prišel na bencinsko črpalko in zabodel policista," je sporočila policija in dodala, da so napadalca na kraju dogodka ubili.

Palestinsko ministrstvo za zdravje navaja, da je bilo na Zahodnem bregu od 7. oktobra ubitih skoraj 120 Palestincev, več kot 1.030 pa aretiranih in obtoženih sodelovanja v terorističnih dejavnostih.

8.49 Na območje Gaze v nedeljo prispelo 33 tovornjakov s pomočjo

Na območje Gaze, kjer Izrael v odgovor na napade skrajnega palestinskega gibanja Hamas ob blokadi in zračnih napadih od nedelje izvaja tudi razširjeno kopensko operacijo, je v nedeljo prispelo 33 tovornjakov s humanitarno pomočjo. To je največ v enem dnevu, odkar je Izrael 21. oktobra dovolil omejeno dostavo pomoči, so sporočili Združeni narodi.

Čez mejni prehod Rafa z Egiptom so pripeljali vodo, hrano in medicinski material, je danes sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (Ocha) in dodal, da je v devetih dneh na območje Gaze prispelo skupno 117 tovornjakov s pomočjo za okoli 2,4 milijona ljudi, ki tam živijo.

Pred začetkom konflikta in izraelske blokade 7. oktobra je na območje Gaze dnevno vstopilo okoli 500 tovornjakov s pomočjo in drugim blagom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Da doslej dostavljena pomoč ne zadošča za potrebe prebivalcev, kaže tudi današnje opozorilo Unicefa, da so zaradi katastrofalnih razmer in pomanjkanja pitne vode starši prisiljeni svojim otrokom dati za pitje slano morsko vodo, poroča britanski BBC.

Gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, je v nedeljo pozvalo Egipt k odločnemu ukrepanju za pospešitev dostave humanitarne pomoči v Gazo. Član politbiroja gibanja Musa Abu Marzuk je ocenil, da Egipt ne bi smel biti samo opazovalec.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi in ameriški predsednik Joe Biden sta se medtem v nedeljskem telefonskem pogovoru zavezala, "da bodo z današnjim dnem znatno pospešili in povečali dotok pomoči v Gazo", je sporočila Bela hiša.

Biden se je v nedeljo zvečer po telefonu pogovarjal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in mu izpostavil potrebo po "takojšnjem in občutnem" povečanju dotoka humanitarne pomoči v Gazo.

Ponovil je, da ima "Izrael vso pravico in odgovornost, da brani svoje državljane pred terorizmom", da pa mora to storiti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ki daje prednost zaščiti civilistov. Izpostavil je, da mora Izrael razlikovati med skrajneži Hamasa in nedolžnimi civilisti, ki jih mora zaščititi, so po poročanju AFP sporočili iz Bele hiše.

7.15 Varnostni svet ZN danes znova o razmerah v Gazi

Varnostni svet Združenih narodov bo na zahtevo Združenih arabskih emiratov danes na nujnem zasedanju razpravljal o humanitarni krizi na območju Gaze, potem ko je Izrael konec tedna razširil kopensko operacijo v tej palestinski enklavi z več kot dvema milijonoma ljudi. Na območju se medtem nadaljujejo spopadi in izraelski zračni napadi.

Varnostnemu svetu od začetka konflikta že štirikrat ni uspelo sprejeti resolucije s pozivom k humanitarni prekinitvi ognja ali vsaj humanitarnemu premoru na območju Gaze, ker sta stalni članici ZDA ali Rusiji to preprečili z vetom ali pa ker resolucije niso imele zadostne podpore.

Na zasedanju bo agencija ZN za palestinske begunce UNRWA, ki prebivalcem Gaze zagotavlja humanitarno pomoč, poročala o razmerah na območju Gaze, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Zaradi vsesplošnega pomanjkanja je več tisoč prebivalcev v soboto vdrlo v skladišča in distribucijske centre za humanitarno pomoč v osrednjem in južnem delu enklave ter od tam odneslo moko, higienske pripomočke in druge osnovne potrebščine.

V enklavi, ki jo izraelska vojska oblega in obstreljuje vse od 7. oktobra, ko je bilo v napadih skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael ubitih 1.400 ljudi, je število smrtnih žrtev po podatkih oblasti v Gazi preseglo osem tisoč. Mednarodne humanitarne organizacije in Združeni narodi medtem opozarjajo na katastrofalne razmere, ki tam vladajo.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je v nedeljo izrazil obžalovanje, ker Izrael namesto vzpostavitve "nujno potrebnega humanitarnega premora" krepi svoje vojaške operacije. Opozoril je, da so razmere v Gazi iz ure v uro bolj obupne.

6.30 V Rusiji zaprli letališče, na katerem bi moralo pristati letalo iz Tel Aviva 

Letališče v Mahačkali v Dagestanu so v nedeljo zaradi vdora neznanih oseb po napovedi prihoda poleta iz Izraela začasno zaprli, na prizorišče pa so napotili varnostne sile, je sporočila ruska agencija za zračni promet Rosaviacija. 

"Zaradi vdora neznanih oseb v prometno območje letališča v Mahačkali smo se odločili, da ga začasno zapremo za dohodne in odhodne polete," so sporočili iz Rosaviacije in dodali, da je policija na kraju dogodka.

Insane footage on Russian social media from Makhachkala in the North Caucasus region, where there have been several anti-Semitic protests this weekend.

A crowd of people, some with Palestinian flags, broke into the airport in search of passengers on a flight from Tel Aviv. pic.twitter.com/MZxyvxi6T3

— max seddon (@maxseddon) October 29, 2023

Več deset moških je v nedeljo zvečer po napovedi prihoda letala iz Izraela vdrlo na vzletno-pristajalno stezo in v letališko zgradbo Mahačkale, glavnega mesta Dagestana, večinsko muslimanske ruske republike.

V videoposnetkih, objavljenih na Telegramu, je mogoče videti na desetine moških, ki podirajo ograje, poskušajo nadzorovati avtomobile, ki zapuščajo letališče, in razbijajo vrata letališke stavbe.

Pred vstopom v letališko stavbo je več protestnikov poskušalo ljudem, ko so zapuščali letališče, pregledati potne liste, iskali pa naj bi izraelske državljane. Foto: Gulliverimage

Po poročanju Flightradarja je letalo družbe, ki je letelo iz Tel Aviva, v Mahačkali pristalo ob 19. uri po lokalnem času oz. 17. uri po srednjeevropskem. 

Ruski neodvisni časnik Sota piše, da naj bi letalo nadaljevalo pot proti Moskvi. Foto: Reuters

BREAKING: A group of Muslims have broken onto the Makhachkala-Dagestan, Russia airport looking for Jews on a suspected plane from Tel Aviv.

The group could be heard yelling "Allahu Akbar" as some of them reportedly tried breaking into some of the planes.

“Crowds of Rioters on… pic.twitter.com/9JCnwDXltx

— Collin Rugg (@CollinRugg) October 29, 2023

Izrael je v nedeljo pozval ruske oblasti, naj zaščitijo Izraelce in Jude na območju svoje jurisdikcije, po novici o mogočem maščevanju propalestinskih protestnikov v ruski republiki Dagestan.

Novice "Vojna v Gazi bo dolga in težka in mi smo pripravljeni nanjo" #video

Novice Izraelske sile širijo kopensko operacijo v Gazi

Novice Golob: To je točka, od katere ne smemo odstopiti

Novice Izraelska vojska ponoči s tanki vdrla v Gazo #video

Novice Srečanje Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada: Doseči moramo resnično zmago!