Izraelska vojska ponoči s tanki vdrla v Gazo #video

20.37 Slovenija v Združenih narodih pozvala k humanitarnem premirju v Gazi

Generalna skupščina ZN je danes začela z razpravo o dogajanju v Izraelu in Palestini. Na izrednem zasedanju, ki se bo nadaljevalo v petek, bodo glasovali o pozivu h koncu nasilja. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic je v imenu Slovenije pozvala k humanitarnem premirju in izrazila skrb pred širitvijo konflikta.

Štigličeva je v svojem govoru obsodila napade palestinskega gibanja Hamas, Izraelu pa priznala pravico do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom. Ob tem je pozvala k spoštovanju humanitarnega prava ter nujni obnovi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

"Slovenijo zelo skrbi hitrost poslabšanja položaja in spopad se lahko hitro prelije v regijo," je dejala in pozdravila prizadevanja voditeljev, ki skušajo to preprečiti. Slovenija poziva k humanitarnemu premirju in odprtju varnega dostopa za pomoč Palestincem, je med drugim še povedala državna sekretarka.

Izredno zasedanje Generalne skupščine je bilo sklicano na pobudo arabskih držav po tem, ko Varnostni svet ZN ni bil sposoben potrditi pravno zavezujoče resolucije o krizi.

18.18 Hamas: V izraelskih napadih na Gazo ubitih okoli 50 talcev

V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo doslej ubitih okoli 50 talcev, ki jih je med vdorom na izraelsko ozemlje zajel Hamas, so danes sporočili iz vojaškega krila te palestinske skupine. Po najnovejših podatkih izraelskih sil so palestinski napadalci zajeli najmanj 224 talcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Da je število talcev, ki so jih palestinski napadalci po 7. oktobru ugrabili in odpeljali v Gazo, večje, kot so mislili doslej, je danes sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari. Po njegovih besedah so med talci državljani 25 držav.

Po podatkih Izraela je najmlajši talec star devet mesecev, najstarejši pa 85 let. Kot je še dejal Hagari, je bilo v napadih Hamasa skupno ubitih več kot 1.400 ljudi, od tega 309 izraelskih vojakov. Med ubitimi in pogrešanimi so po podatkih Izraela državljani več kot 40 držav, navaja dpa.

Izraelska vojska v odziv na napad Hamasa že skoraj tri tedne oblega in obstreljuje Gazo, pri čemer je bilo po podatkih palestinske strani doslej ubitih več kot 7.000 ljudi.

17.26 Predstavniki Hamasa na pogovorih v Moskvi

Delegacija palestinskega gibanja Hamas je prispela v Moskvo na pogovore, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem je potrdilo, da se v ruski prestolnici mudi tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Ali Bagheri Kani. Več podrobnosti ob tem ni podalo, na svoji spletni strani poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Lahko potrdim, da so predstavniki palestinskega gibanja Hamas na obisku v Moskvi. O njihovih srečanjih vas bomo obveščali," je v Moskvi dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Ob tem je potrdila, da je v rusko prestolnico prispel tudi Kani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov je pred tem sporočil, da se je v Katarju sestal s političnimi voditelji Hamasa in z njimi razpravljal o usodi talcev, ki jih je gibanje zajelo po napadu na Izrael 7. oktobra. Ob tem je napovedal, da bo tudi palestinski predsednik Mahmud Abas kmalu prišel v Moskvo in opravil pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusko zunanje ministrstvo je kasneje potrdilo, da so pogovori potekali o izpustitvi talcev in evakuaciji državljanov Rusije z območja Gaze. Pojasnilo je, da so potrdili "nespremenljivo stališče Rusije v prid izvajanju znanih odločitev mednarodne skupnosti, vključno z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN, ki predvidevajo oblikovanje suverene Palestine", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Medtem so v Kremlju sporočili, da se Putin s predstavniki Hamasa ne namerava srečati. "Vsi stiki potekajo na ravni zunanjega ministrstva," je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Izraelska vojska v odziv na napad Hamasa skoraj tri tedne oblega in obstreljuje območje Gaze. Danes ponoči je "v pripravah na naslednjo fazo boja" na severu palestinske enklave izvedla napade s tanki in pehoto. Po njenih navedbah so bili ti usmerjeni na številne celice, infrastrukturo ter raketna izstrelišča Hamasa.

Pripadniki Hamasa so po napadu na Izrael v nekaj dneh ubili najmanj 1400 ljudi, več kot 200 pa so jih zajeli za talce in odpeljali v Gazo. Izraelsko povračilno obstreljevanje je po palestinskih virih v enklavi doslej zahtevalo več kot 7000 življenj.

16.34 Golob: Na Bližnjem vzhodu je pomembna zaščita civilistov, ne poimenovanje prekinitve spopadov

Po mnenju premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal.

Novice Golob: To je točka, od katere ne smemo odstopiti

15.21 Palestinski zunanji minister: Tokrat je vojna drugačna. Gre za vojno maščevanja.

Palestinski zunanji minister Rijad al Maliki je danes v Haagu pozval k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze in posvaril pred oviranjem dostave humanitarne pomoči. Izraelu je očital, da vodi vojno iz maščevanja, v kateri ni drugega cilja kot popolno uničenje Gaze. V luči tega je pozval tudi k ukrepanju Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

"Tokrat je vojna, ki jo vodi Izrael, drugačna. Tokrat gre za vojno maščevanja. Najprej moramo končati to enostransko agresijo in nato pozvati k prekinitvi ognja," je Maliki izjavil na novinarski konferenci v predstavništvu palestinske uprave v Haagu. Poudaril je, da je prekinitev ognja nujna za dobavo humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.13 Michel: Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes poudaril potrebo po zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze. "Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi," je dejal pred začetkom dvodnevnega zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju. Dogajanje na Bližnjem vzhodu po zaostritvi spopadov med Izraelom in Hamasom bo ena glavnih tem vrha EU.

Na zasedanju voditeljev sedemindvajseterice, med katerimi je tudi slovenski premier Robert Golob, bodo med drugim govorili o tem, kako zagotoviti humanitarni dostop do Gaze, potem ko je Izrael po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas uvedel popolno blokado območja in ni dovolil oskrbe te enklave z vodo, hrano, elektriko in gorivom. Medtem je v Gazo minuli konec tedna v omejenem obsegu vendarle začela prihajati mednarodna humanitarna pomoč.

Michel je ponovno izrazil podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodil teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Pri tem je po njegovem pomembno, da je EU enotna in da brani evropska načela in vrednote.

Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Med članicami EU so razhajanja glede tega vprašanja. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružila takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo.

Voditelji glede na zadnji osnutek sklepov vrha, ki ga je pridobila tudi STA, pozivajo k "humanitarnim koridorjem in premorom" za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani palestinski enklavi.

Tudi po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je spričo številnih izzivov za EU, med katerimi je omenila bližnjevzhodni konflikt, migracije in rusko agresijo proti Ukrajini, pomembno, da se unija odzove enotno in odločno. Vendar pa to po njenih besedah zahteva ustrezno financiranje, zato je Evropska komisija predlagala revizijo večletnega finančnega okvirja 2021-2027, o čemer bodo razpravljali tudi na tokratnem vrhu.

13.27 Britanska opozicija vse bolj razdeljena

Britanska vlada je v luči krize na Bližnjem vzhodu podprla t. i. humanitarni premor v spopadih, ob tem pa zavrača pozive, naj se zavzame za prekinitev ognja. Večji del konservativcev odločno podpira Izrael, bolj razdeljeni pa so opozicijski laburisti, med katerimi so vse glasnejše kritike na račun britanskega odziva na konflikt v Gazi.

Britanski premier Rishi Sunak, ki je nedavno tudi obiskal Izrael, je podprl pravico te države do "samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom" in palestinsko gibanje Hamas označil za teroristično.

Ob tem je podprl tudi začasen premor v spopadih, ki bi omogočil osvoboditev talcev in dostavo humanitarne pomoči na območje oblegane palestinske enklave. Trenutno je še vedno pogrešanih pet Britancev, pri čemer naj bi bili nekateri zajeti kot talci.

Britanska konservativna vlada se sicer pridružuje stališču ZDA, da bi "prekinitev ognja koristila zgolj Hamasu", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Več ministrov je še bolj odločnih v podpori Izraelu - obrambni minister Grant Shapps je dejal, da tudi načrtovana izraelska kopenska ofenziva na Gazo spada v kategorijo "pravice do samoobrambe", če so "tarče izraelskih sil Hamasovi teroristi".

Medtem pa je več kot 80 poslancev britanskega parlamenta pozvalo vlado, naj se zavzame za prekinitev ognja in ustavitev nasilja v Gazi. Vprašanje obsodbe dejanj Izraela, ki vse od napada Hamasa na izraelske civiliste 7. oktobra intenzivno obstreljuje Gazo, je razdelilo predvsem opozicijske laburiste.

Njihov vodja, Keir Starmer, je bil namreč pri izražanju svojih stališč skoraj popolnoma enoten s Sunakom, kar je ujezilo del njegove stranke. Starmer se sooča z vse glasnejšimi pozivi članov stranke in poslancev, naj zavzame odločnejše stališče.

11.00 WHO poziva Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je skrajno palestinsko gibanje Hamas pozval, naj na podlagi humanitarnih in zdravstvenih razlogov takoj izpusti okoli 220 talcev, ki jih zadržuje na območju Gaze od ugrabitve 7. oktobra na jugu Izraela. Po podatkih Izraela je več kot polovica talcev tujih državljanov.

Vnovičen poziv k izpustitvi talcev je Tedros naslovil na Hamas v sredo zvečer po pogovoru z izraelsko nevladno organizacijo Hostages and Missing Families Forum (Forum družin talcev in pogrešanih oseb), ki predstavlja družine ugrabljenih. Sporočil je, da se je na srečanju iz prve roke seznanil z njihovo "tragedijo, travmo in trpljenjem", so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

"Hamas mora nujno zagotoviti dokaze o tem, da so talci še živi in da jim nudijo zdravstveno oskrbo, ter jih takoj vse izpustiti na podlagi humanitarnih in zdravstvenih razlogov," je dejal Tedros ter izpostavil, da imajo mnogi talci, med katerimi so tudi starejši, ženske in otroci, zdravstvene težave, zaradi katerih morajo imeti stalno zdravstveno oskrbo. Zaradi travme ob ugrabitvi pa je tako zanje kot tudi za njihove svojce izredno pomembna psihosocialna podpora, je dodal.

Hamas mora predstavnikom Mednarodnega odbora Rdečega križa takoj omogočiti dostop do talcev, da ugotovijo njihovo zdravstveno stanje, je še izpostavil Tedros in zagotovil, da jim je WHO pripravljen zagotoviti vso potrebno zdravstveno podporo. V imenu WHO je zagotovil, da bodo storili vse za zadovoljitev zdravstvenih in humanitarnih potreb talcev, ter poudaril, da je v tem konfliktu treba zaščititi vse civiliste.

WHO je še sporočil, da so med talci tudi zdravstveni delavci in do 30 otrok.

Izraelska vlada pa je po poročanju agencije Reuters v sredo sporočila, da je več kot polovica od 220 zajetih talcev tujih državljanov, ki imajo potne liste 25 različnih držav. Tuje potne liste ima 138 talcev, mnogi med njimi pa imajo dvojno državljanstvo. Med talci je kar 54 tajskih državljanov.

9.35 Putin: Konflikt na Bližnjem vzhodu bi se lahko razširil

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z ruskimi verskimi voditelji različnih veroizpovedi posvaril, da bi se konflikt na Bližnjem vzhodu lahko razširil iz regije. Poudaril je, da ni prav, da so nedolžne ženske, otroci in ostareli ljudje v Gazi kaznovani za zločine drugih ljudi, poroča Reuters.

"Naša glavna naloga je zaustaviti prelivanje krvi in ​​nasilje," je po navedbah uradnega Kremlja dejal Putin. "V nasprotnem primeru bo nadaljnje stopnjevanje krize povzročilo izjemno nevarne in uničujoče posledice. Ne le za regijo Bližnjega vzhoda, temveč bi se lahko razširilo daleč čez meje Bližnjega vzhoda," je dejal.

Kot odraz zaskrbljenosti, da bi se vojna v Gazi lahko razširila, je Wall Street Journal poročal, da se je Izrael strinjal z odložitvijo invazije na Gazo, dokler ameriški sistemi zračne obrambe ne bodo nameščeni v regiji, da bi zaščitili ameriške sile.

Ameriški uradniki so za Reuters povedali, da je Washington Izraelu izrazil zaskrbljenost, da bi Iran in islamistične skupine, ki jih podpira Iran, lahko stopnjevali konflikt z napadi na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Izraelski vdor v Gazo bi lahko bil povod za iranske zaveznike, so dejali.

9.23 V VS ZN neuspešni še dve resoluciji o bližnjevzhodnem konfliktu

V Varnostnem svetu ZN se jim v sredo ni uspelo uskladiti še o dveh resolucijah, v središču katerih je bil humanitarni vidik konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Predloga resolucij sta pripravili ZDA in Rusija, poročajo tuje tiskovne agencije.

ZDA, tradicionalna zaveznica Izraela, so v predlogu resolucije izpostavile pravico Izraela oziroma točneje "vseh držav" do samoobrambe v okviru mednarodnega prava in pozvale k "humanitarnim premorom" za dostavo pomoči na območje Gaze. VS ZN je ni sprejel, ker sta kljub podpori desetih držav nanjo dali veto Rusija in Kitajska.

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je ocenil, da ZDA "ne želijo, da bi odločitve Varnostnega sveta imele kakršenkoli vpliv na morebitno izraelsko kopensko ofenzivo na območje Gaze" in da cilj njihove "izredno spolitizirane resolucije" ni rešiti civiliste, temveč okrepiti politični položaj ZDA v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predlog pa je vseboval zahtevo po "takojšnji in trajni humanitarni prekinitvi ognja" in obsodbo "vsega nasilja in sovražnosti do civilistov", a so jo v 15-članskem varnostnem svetu podprle samo štiri države – ob Rusiji še Kitajska, Združeni arabski emirati in Gabon.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield je vztrajala, da so ZDA, potem ko so pretekli teden dale veto na brazilski predlog resolucije, v svoj predlog vključile povratne informacije z vsega sveta. Izrazila je razočaranje zaradi veta, Rusijo pa obtožila cinizma in neodgovornega ravnanja, ker da je svoj predlog resolucije vložila brez kakršnihkoli predhodnih posvetov.

Od 7. oktobra, ko se je začel konflikt, ki ga je Hamas sprožil s krvavim napadom na Izrael in zajetjem okoli 200 talcev, Varnostnemu svetu ZN ne uspe sprejeti resolucije, saj državam članicam ne uspe uskladiti stališč. Pretekli teden kljub podpori več držav zaradi veta ZDA niso sprejeli brazilskega predloga resolucije, še en ruski predlog resolucije pa je podprlo samo pet držav.

Za sprejem resolucije, ki je po mednarodnem pravu zavezujoča, je v VS ZN potrebna podpora devetih članic, ob tem da nobena od petih stalnih članic ne sme dati veta.

Na dvodnevnem zasedanju o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki se bo začelo danes, bo resolucijo zdaj skušala sprejeti Generalna skupščina ZN, v kateri so vse članice ZN, nobena pa nima pravice veta, vendar njene resolucije niso zavezujoče. Po navedbah diplomatov predlog resolucije pripravljajo arabske države. V njej med drugim pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja in neomejenemu dostopu humanitarne pomoči na območje Gaze, poroča AFP.

7.00 Izraelska vojska ponoči s tanki vdrla v Gazo

Izraelske obrambne sile (IDF) so ponoči izvedle večji tankovski vdor na območje Gaze, poroča agencija Reuters, ki se sklicuje na izraelski vojaški radio. Namen operacije je bil napad na položaje skrajnega palestinskega gibanja Hamas, ta pa naj bi bil obsežnejši od prejšnjih kopenskih napadov.

Izraelske obrambne sile so potrdile napad na severu Gaze in sporočile, da gre za pripravo na naslednje faze boja. "Tanki in pehota so napadli številne teroristične celice, infrastrukturo in oporišča, iz katerih izstreljujejo protitankovske rakete. Vojaki so se po napadu vrnili na izraelsko ozemlje," je IDF skupaj z videoposnetkom operacije objavila na družbenem omrežju X.

V palestinsko enklavo so vstopili dan po tem, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu potrdil, da se pripravljajo na kopensko ofenzivo na Gazo. Ne gre sicer za prvi vstop izraelske vojske na območje Gaze od 7. oktobra, naj pa bi šlo po poročanju nekaterih medijev za največjo tovrstno operacijo v zadnjih tednih.

Izrael kopensko ofenzivo napoveduje že nekaj časa in je prebivalce severnega območja Gaze zato pozval k umiku na jug območja, kar jih je večina tudi storila.

Izraelska vojska medtem nadaljuje zračno obstreljevanje območja, kjer živi več kot 2,2 milijona Palestincev. Območje je tudi zaprla, zato se prebivalci soočajo z vsesplošnim pomanjkanjem, še posebej težavno pa je pomanjkanje goriva, ki naj bi ga po opozorilih ZN zmanjkalo danes.

6.55 Biden: Izrael mora storiti vse za zaščito palestinskih civilistov

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo dejal, da ima Izrael pravico do obrambe po krvavih napadih skrajnega palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra, vendar mora storiti vse za zaščito palestinskih civilistov na območju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Izrael ima pravico in dodal bi, da tudi odgovornost, da se odzove na pobijanje svojih ljudi," je dejal Biden novinarjem pred Belo hišo. Voditelje Hamasa je obtožil, da se strahopetno skrivajo za palestinskimi civilisti, a poudaril, da mora Izrael spoštovati vojno pravo.

"Izrael mora storiti vse, kar je v njegovi moči, čeprav je to težko, da zaščiti nedolžne civiliste," je dejal in pozval tudi k takojšnjemu prenehanju napadov judovskih naseljencev na Palestince na Zahodnem bregu. "To je prilivanje olja na ogenj. Napadajo Palestince na krajih, do katerih so upravičeni, in to se mora takoj končati," je dejal.

Novice Srečanje Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada: Doseči moramo resnično zmago!

Ob vse večjem mednarodnem pritisku za humanitarno prekinitev ognja je Biden na novinarski konferenci z gostujočim avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesom še povedal, da v sredinem telefonskem pogovoru od izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja ni zahteval, da Izrael odloži morebitno kopensko ofenzivo na območje Gaze do osvoboditve izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas. "To je njihova odločitev," je dejal in pojasnil, da mu je dejal, da je treba, če je le mogoče, talce rešiti.

6.44 Voditelji EU o humanitarni prekinitvi spopadov

Voditelji držav članic EU bodo danes na vrhu v Bruslju v razpravi o bližnjevzhodnem konfliktu govorili tudi o humanitarni prekinitvi spopadov, ki bi omogočila dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Na dnevnem redu imajo še migracije, rusko agresijo na Ukrajino in napetosti na severu Kosova.

Voditelji, med njimi premier Robert Golob, bodo po pričakovanjih dorekli podrobnosti stališča EU do humanitarne prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, potem ko so v začetku tedna o tem razpravljali že zunanji ministri.

Ti so izražali različna stališča, vendar pa se je v zadnjih dneh podpora t. i. humanitarnemu premoru okrepila, je v sredo sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

V EU obenem poteka razprava o posledicah zaostritve bližnjevzhodnega konflikta za EU, predvsem na področjih notranje varnosti in migracij. Med drugim je več držav zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu znova uvedlo nadzor na notranjih schengenskih mejah, tudi Slovenija.

Spopadi na Bližnjem vzhodu so v zadnjih tednih v javnih razpravah nekoliko zasenčili rusko agresijo na Ukrajino, vendar pa nadaljnja podpora EU tej državi ostaja glavna prednostna naloga EU, zatrjujejo viri v Bruslju.