Sreda, 29. 10. 2025, 7.00
1 dan, 1 ura
Učinkovito in dostopno javno zdravstvo za vse
Krepitev javnega zdravstvenega sistema, v katerem so pacienti na prvem mestu, je glavni cilj sprememb, ki jih je vlada začela uvajati od začetka mandata. Kakovosten in vsem dostopen javni zdravstveni sistem ne prinaša koristi le posameznikom, temveč celotni družbi.
Zdravstveni sistem se že več let sooča z različnimi izzivi, zato vlada prenovo izvaja na več ravneh in z različnimi ukrepi, od naložb do digitalizacije in sistemskih sprememb. Prvi učinki so že vidni, nekateri ukrepi pa bodo pokazali rezultate v naslednjih letih.
Več zdravnikov in lažji dostop do storitev
Da bi zmanjšali pomanjkanje zdravnikov, je Ministrstvo za zdravje uvedlo finančne spodbude, poenostavilo postopke zaposlovanja in izboljšalo pogoje dela. S temi ukrepi se je število zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvu od oktobra 2023 do aprila letos zvišalo za skoraj 300.
Ker je zanimanje za specializacijo iz družinske medicine že več let upadalo, je bil uveden dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Tako se je letos 71 specializantov odločilo za to področje, kar je več kot v prejšnjih dveh letih skupaj.
Za študijsko leto 2025/2026 je razpisanih 100 štipendij za različne poklice v zdravstvu, med njimi 25 za bodoče družinske in urgentne zdravnike. Poleg tega se povečuje število študijskih mest na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru, na Primorskem pa se odpira nov študij medicine.
Poenostavljen je postopek zaposlovanja tujih zdravstvenih delavcev, kar omogoča hitrejši vstop kadrov v sistem.
Prvi pregledi – hitrejši vstop v zdravstveni sistem
Prvi pregled pomeni začetek zdravljenja. Ministrstvo za zdravje je uvedlo boljše vrednotenje za izvajalce, ki opravijo več prvih pregledov, s čimer pacienti hitreje pridejo do diagnoze in zdravljenja.
Večja varnost in kakovost oskrbe
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu uvaja sistem, ki omogoča obvladovanje tveganj pri zdravstvenih obravnavah in izboljšuje varnost pacientov. Redno spremljanje kazalnikov kakovosti bo prispevalo k boljšim izidom zdravljenja, večjemu zadovoljstvu pacientov in k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravljenja.
Pacienti bodo imeli boljši vpogled v delo zdravstvenih ustanov, kar jim bo omogočilo informirane odločitve pri izbiri izvajalcev in posegov.
Okrepljena nujna medicinska pomoč
Za razbremenitev urgenc država krepi družinsko medicino in vzpostavlja mrežo 15 satelitskih urgentnih centrov. Uvaja se srečevalni sistem z vozilom urgentnega zdravnika, da bo večja razpoložljivost zdravnika za delo v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Vzpostavlja se javni zavod za nujno medicinsko pomoč, v katerega bodo vključene tudi letalske operacije zdravstva. Slovenija je prvič kupila dva namenska helikopterja za zdravstvene prevoze, kar bo izboljšalo oskrbo tudi na odročnih območjih.
Vse storitve, opravljene v urgentnih centrih, pa se od leta 2024 plačujejo po dejanski izvedbi.
Prenova zdravstvenega zavarovanja
Ena največjih sprememb je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka s 1. januarjem 2024. S tem ukrepom je bilo odpravljeno doplačevanje zdravstvenih storitev in zdravil, česar si mnogi pacienti prej niso mogli privoščiti. Socialno ogroženi pa so plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka oproščeni.
Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti krepi javno zdravstvo z dodatnim nagrajevanjem zaposlenih, ki v javnih zavodih opravijo več dela, in podrobneje urejenim pogojem za izvajanje storitev javne zdravstvene službe. S tem krepi vlogo javnih zavodov, jasno razmejuje javno in tržno dejavnost ter podrobno naslavlja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra.
Več investicij v javno zdravstvo
Investicije v javnem zdravstvu so danes večje kot v kateremkoli obdobju v zadnjih desetih letih. Vlaganje v objekte in opremo zagotavlja dostopnejšo in kvalitetnejšo zdravstveno obravnavo. Sodobna infrastruktura omogoča boljše pogoje za delo, varnejšo oskrbo pacientov po najvišjih standardih in prispeva k zadovoljstvu zaposlenih.
Med največjimi projekti so energetska sanacija in celovita revitalizacija glavnega objekta UKC Ljubljana, gradnja nove Infekcijske klinike ter prenova urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana. V Mariboru pa širitev onkološke dejavnosti in gradnja negovalne bolnišnice na Pohorju. Zaključena je gradnja urgentnega centra na Ptuju, v teku so gradnje satelitskih urgentnih centrov in heliportov, energetska sanacija pa je bila izvedena tudi na URI Soča. V Novem mestu je bila odprta nova negovalna bolnišnica, v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični pa se zaključuje gradnja novega bolnišničnega objekta, namenjenega zdravljenju otrok.
Digitalizacija zdravstva
Z Zakonom o digitalizaciji zdravstva bo vzpostavljen sodoben pravni okvir za sodoben digitalno in podatkovno podprt zdravstveni sistem. Poleg nove zakonodaje Ministrstvo za zdravje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost EU izvaja naložbe v vrednosti več kot 80 milijonov evrov. Ta sredstva so usmerjena v razvoj centralnih digitalnih rešitev za celoten zdravstveni sistem. Z naložbami v digitalizacijo zdravstva bodo imeli koristi pacienti, zdravstveni delavci in vlada.
Pacienti bodo imeli prek portala zVEM lažji dostop do svojih zdravstvenih podatkov, izpolnjevali bodo lahko obrazce, vprašalnike in soglasja na daljavo. Manj digitalno vešči bodo lahko pooblastili tudi bližnje osebe, saj je pomembno, da tudi digitalno manj spretni ohranijo enako dostopnost do katerekoli zdravstvene storitve.
Zdravstveni timi bodo imeli hitrejši vpogled v zdravstveno dokumentacijo pri obravnavi pacienta. Lažja dostopnost do podatkov jim bo omogočila bolj kakovostno zdravstveno obravnavo in boljšo podlago za odločanje.
Vlada bo z boljšo preglednostjo in povezljivostjo podatkov lahko optimizirala izvajanje procesov v zdravstvu in sprejemala boljše odločitve.
Cilj ostaja jasen: javno zdravstvo za vse – dostopno, varno in dolgoročno vzdržno
Zdravstveni sistem postaja bolj dostopen, saj je v sistemu več zdravnikov. Z več opravljenimi prvimi pregledi je omogočen hitrejši dostop do diagnoze in zdravljenja. Odpravljene so določene administrativne ovire. Vzpostavitev sistema kakovosti zmanjšuje tveganja pri zdravstveni obravnavi. Nujna medicinska pomoč bo z novimi sistemi in vozili (tudi namenskimi helikopterji) še bolj učinkovita. Sistem zavarovanja je pravičnejši, saj ne zahteva doplačil.
GOVSI Podkast – Hočem živeti v državi, kjer je zdravstvo dostopno vsem
Dr. Erik Brecelj, kirurg na Onkološkem inštitutu in vodja Strateškega sveta za zdravstvo, je bil gost v 22. epizodi Gov.si podkasta. V pogovoru je osvetlil ključne izzive in reforme slovenskega zdravstvenega sistema ter vlogo Strateškega sveta za zdravstvo kot posvetovalnega telesa pri predsedniku vlade.
Dr. Brecelj je dejal, da je pri vodenju strateškega sveta spoznal, kako se "praktično vse probleme da rešiti – za nekatere potrebujemo leta, druge pa lahko izboljšamo v nekaj tednih". Poudaril je tudi, da se ob sprejeti noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti preveč izpostavlja ločitev javnega in zasebnega, čeprav zakon vsebuje številne rešitve, ki so že desetletja čakale na uresničitev.
Posebej je poudaril pomen ohranjanja dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega. "Hočem živeti v državi, kjer je zdravstvo dostopno vsem – revnim in bogatim – in kjer ni treba iz žepa plačevati storitev."
Epizoda ponuja vpogled v delovanje zdravstvene politike v praksi, premislek o dolgoročnih sistemskih rešitvah ter navdihujočo osebno predanost poklicnemu poslanstvu. Vabljeni k ogledu.
Naročnik oglasnega sporočila je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje.
