Nedelja, 8. 3. 2026, 4.00
2 tedna, 5 dni
Ministrstvo za zdravje
To kažejo številke: manj nedopustno čakajočih, več zdravnikov ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
Slovenija in Poljska sta edini državi, kjer se splošno zdravje vseh prebivalcev pomembno izboljšuje, istočasno pa se razlike v zdravju med izobrazbenimi skupinami zmanjšujejo, na ministrstvu povzemajo raziskavo na ravni Evropske unije.
Na ministrstvu za zdravje ob izteku dela mandata izpostavljajo vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dostopnost, kakovost in stabilnost javnega zdravstvenega sistema. Med ključnimi dosežki navajajo skrajševanje čakalnih dob, krepitev kadrov, večje financiranje ter obsežne investicije in digitalizacijo.
Manj nedopustno čakajočih
Po navedbah ministrstva je ukrep boljšega financiranja prvih pregledov ustavil rast števila nedopustno čakajočih pacientov, v nekaterih specialističnih dejavnostih pa se je to število celo zmanjšalo. Največji napredek beležijo na področju kardiologije (več kot 1.600 manj nedopustno čakajočih), izboljšanja pa so zaznali tudi v urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji in psihiatriji.
Februarja 2025 so uvedli nov model financiranja ambulant družinske medicine in pediatrije. Število oseb brez izbranega zdravnika se je po njihovih podatkih zmanjšalo s 148.310 na začetku leta 2025 na 137.302 v začetku leta 2026, kar pomeni približno 11 tisoč manj oseb brez osebnega zdravnika.
Za razbremenitev urgentnih centrov se po navedbah ministrstva vzpostavlja mreža satelitskih urgentnih centrov (SUC), kjer bodo na voljo pogoji za razširjeno obravnavo, kar vključuje tudi več možnosti laboratorijske in slikovne diagnostike, zato pacientov ne bo treba pošiljati v urgentne centre (UC).
Več zdravnikov in nova kadrovska strategija
Po podatkih registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti se je med oktobrom 2023 in aprilom 2025 povečalo število zdravnikov, med drugim specialistov družinske medicine, specializantov, zobozdravnikov in urgentnih zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je v Sloveniji trenutno okoli 1.500 aktivnih zdravnikov družinske in splošne medicine (leta 2020 jih je bilo 1.349).
Ministrstvo je pripravilo prvo nacionalno strategijo razvoja kadrov, uvedlo štipendije in spodbude za specializacije ter odprlo možnosti za hitrejše zaposlovanje strokovnjakov iz tujine. Podprli so tudi študij medicine na Univerzi na Primorskem.
Krepitev javnega sistema in razbremenitev administracije
Z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti želijo okrepiti vlogo javnih zavodov. Hkrati so uvedli več ukrepov za razbremenitev administrativnih obveznosti v ambulantah, med drugim vključitev administratorjev v time družinske medicine in poenostavitve pri obračunavanju storitev.
Na področju nujne medicinske pomoči vzpostavljajo mrežo satelitskih urgentnih centrov, kupili so dva namenska helikopterja in ustanavljajo nov javni zavod za nujno medicinsko pomoč. Uveden je tudi t. i. srečevalni sistem, ki naj bi skrajšal odzivni čas reševalnih ekip.
Prvič v zgodovini Slovenije sta bila kupljena dva namenska helikopterja.
Digitalizacija in investicije
Sprejeta sta bila zakon o digitalizaciji zdravstva in zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki uvajata enotnejše poročanje o varnostnih incidentih in sistemsko spremljanje kakovosti. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) poteka 13 projektov digitalne preobrazbe v skupni vrednosti 83 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi projekti so vzpostavitev centralnega radiološkega sistema (C-PACS), nadgradnje infekcijskih klinik, širitev onkološke dejavnosti ter gradnja in prenove bolnišničnih zmogljivosti. Skupna vrednost več kot 60 investicijskih projektov po navedbah ministrstva presega 800 milijonov evrov.
Preventiva in mednarodne primerjave
Slovenija ostaja med redkimi državami EU s tremi nacionalnimi presejalnimi programi za raka – Dora, Zora in Svit. Program Dora so razširili na širšo starostno skupino, v pripravi sta tudi nova programa za zgodnje odkrivanje raka prostate (Peter) in pljučnega raka (Luka).
Po podatkih poročila Health at a Glance 2025 Slovenija presega povprečje OECD pri kazalnikih dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe. Prav tako se uvršča nad povprečje EU pri kazalniku zdravih let življenja, umrljivost dojenčkov pa ostaja med najnižjimi v EU.
Ministrstvo ob tem poudarja, da se v Sloveniji zmanjšujejo tudi neenakosti v zdravju, kar potrjujejo primerjalne evropske raziskave.
