Volitve 2026
Robert Golob
Četrtek, 19. 3. 2026, 18.50
1 mesec, 3 tedne
Predvolilna oddaja na Siol.net
Kovačič: Mislim, da bi bilo to dobro za zdravje demokracije in kakovost javne razprave #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,09
"Mislim, da bi ogromno naredili, če bi predpisali, da je možno v spletnem okolju nastopati samo s svojo pravo identiteto. Se pravi, da se onemogoči registriranje profilov, ki so v bistvu lažni, anonimni. Ljudje bi bili precej manj skriti pod plaščem anonimnosti in si ne bi toliko privoščili v smislu sejanja sovraštva, pljuvanja, zmerjanja in tako naprej. Mislim, da bi bilo to za zdravje demokracije in kakovost javne razprave kar dobro," je glede morebitnih omejitev na družbenih omrežjih v predvolilni oddaji na Siol.net predlagal politični analitik Gorazd Kovačič. Skupaj s političnim analitikom Samom Uhanom je med drugim razpravljal še o digitalnem okolju, družbenih omrežjih in vplivnežih.
Vse pomembnejši del političnih kampanj postaja digitalni prostor. Družbena omrežja imajo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja, hkrati pa se pojavljajo tudi vprašanja manipulacije in vpliva tujih akterjev. Ravno v predvolilnem času Slovenijo pretresa afera nezakonitih prisluhov in domnevnega vmešavanja tujih obveščevalcev v nedeljske parlamentarne volitve.
Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:
Skriti pod plaščem anonimnosti
Digitalna okolja ustvarjajo prostor za hitro širjenje dezinformacij, zato je še toliko bolj pomembna odgovorna uporaba in kritično mišljenje uporabnikov. Tako kot v številnih državah se je tudi v Sloveniji zato odprla razprava o omejitvi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, predvsem z vidika zaščite otrok in seveda tudi mladostnikov. Kritiki pa opozarjajo na vprašanja svobode interneta in praktične izvedljivosti takšnih ukrepov. Slednje je izpostavil tudi politični analitik Gorazd Kovačič, ki meni, da prepoved nečesa lahko vzbuja še dodatne skomine in radovednost. Ob tem je poudaril vlogo izobraževalnih institucij in družine, ki bi morala otroke pred vstopom v digitalno okolje opremiti s potrebnim znanjem.
Sam predlaga tudi uvedbo pravila, da bi bilo v spletnem okolju mogoče nastopati le s svojo pravo identiteto. "Se pravi, da se onemogoči registriranje profilov, ki so v bistvu lažni, anonimni. Ljudje bi bili precej manj skriti pod plaščem anonimnosti in si ne bi toliko privoščili v smislu sejanja sovraštva, pljuvanja, zmerjanja in tako naprej. Mislim, da bi bilo to za zdravje demokracije in kakovost javne razprave kar dobro," je dejal Kovačič.
Korporativni algoritmi kot tveganje za demokracijo
Politični analitik Gorazd Kovačič.
Dandanes evropske države vse več pozornosti namenjajo vprašanju digitalne regulacije in odgovornosti spletnih platform. "Tukaj je problem zato, ker je poslovni modeli teh korporacij in celotnega spletnega marketinga ta, da se profilira uporabnike glede na to, kar jih zanima in se nanje potem ciljano usmerja neke reklame. Ampak na ta način je mogoče seveda voditi tudi politično kampanjo in ta gre potem zaradi učinka teh algoritmov v smeri radikalizacije, na koncu pa to verjetno slabi možnosti za racionalno javno razpravo, ki je temeljna predpostavka, zaradi katere mi sploh imamo volilno pravico," pojasni Kovačič. Ob tem meni, da korporativni algoritmi predstavljajo določeno tveganje za demokracijo in bi jih bilo zato treba regulirati.
O posameznih temah razpravljata Samo Uhan, sociolog, politični analitik in dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ter Gorazd Kovačič, sociolog in politični analitik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Komentatorja z različnih vidikov osvetljujeta dogajanje v predvolilnem času in širši politični kontekst.
Uhan: Zanikati vpliv vplivnežev na določen del populacije bi bilo nesmiselno
Veliko moč na družbenih omrežjih imajo vplivneži, ki zaradi svojega dosega pomembno vplivajo na mnenja, navade in odločitve predvsem mlajših posameznikov, ki jih dojemajo kot nekakšno obliko medijev.
Sociolog in politični analitik Samo Uhan.
"Zanikati vpliv vplivnežev na določen del populacije bi bilo nesmiselno. Tisto, kar je treba pri tem narediti, je postaviti stvari v kontekst. Dejstvo je, da mlajša ali najmlajša generacija ne uporablja tradicionalnih medijev toliko kot starejša generacija ali pa jih sploh ne, kar pa seveda ne pomeni, da se ne želijo informirati, oni se informirajo. Podatki medijske potrošnje kažejo, da je ta nekonvencionalni način informiranja prisoten. Treba pa je skupaj s tem zagotoviti, da so vedno na voljo kredibilne informacije, in najti tudi nove načine, nove poti, ki bodo dosegle to mlajšo generacijo, za katero v resnici ne vemo, ali je res tako apolitična, kot se zdi. Mislim, da ne. Politiko spremlja na svoj način, kot je to počela vsaka generacija, in enako pomembna je zanje kot za nas," meni sociolog in politični analitik Samo Uhan.
Kovačič ob tem poudari pomen kredibilnosti vplivnežev, ki se na družbenih omrežjih lahko hitro skrha. "Mi smo demokratična družba, imamo javni prostor, svobodno javno razpravo. Vsak se lahko oglasi. Če se oglasi z lažmi, tvega, da ga bo nekdo postavil na laž, in to se zdaj dogaja tudi spletnim vplivnežem. V zadnjem času smo imeli primere, ko so osebe, ki so se celo podpisovale z nekim častitljivim poklicem, lagale o posilstvih migrantov in tako naprej. Oglasila se je pristojna institucija, ki ima prave podatke, to je policija, in povedala, da je vse skupaj larifari. Ta oseba zdaj ni kredibilna in to vsi vedo. O tem so poročali vsi mediji, in kdor vsaj približno spremlja mainstream medije, ve, da je ta oseba nezanesljiv vir. Vsakič, ko se bo oglasila, bodo videli, da je to tista, ki laže, ki naklada. Lahko jo pravzaprav ignoriramo," je glede kredibilnosti vplivnežev povedal Kovačič.
