Robert Golob
Ponedeljek, 2. 3. 2026, 4.00
3 tedne, 3 dni
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
V Sloveniji po 20 letih velika sprememba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,59
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je oktobra 2024 prevzel Vinko Logaj, sicer dolgoletni direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Vinko Logaj, je v tem mandatu izpeljalo več pomembnih zakonov, katerih učinki se kažejo v sodobnejšem znanju in kompetencah otrok in mladih, bolj motiviranih učencih in bolj poenotenem šolskem okolju na ravni celotne države. V javnosti je odmevala odločitev o omejitvi uporabe elektronskih naprav v šolah in uvedba novega računalniškega predmeta za sedmošolce, katerega namen je učence pripraviti na spopadanje s sodobnimi izzivi digitalnega sveta. Pomemben korak so na ministrstvu naredili, ko so leta 2025 po več kot 20 letih temeljito posodobili zakon o maturi. Med ključne dosežke uvrščajo okrepitev vloge javne mreže vrtcev ter zagotovitev dolgoročnega stabilnega financiranja razvoja in kakovostnega sistema vzgoje in izobraževanja.
V koalicijski pogodbi so partnerji Gibanje Svoboda, SD in Levica med prioritete na področju šolstva zapisali, da morata javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje ostati temelj solidarne družbe. Pregled dosežkov ob koncu mandata vlade Roberta Goloba kaže, da so zavezo s sprejetimi zakonodajnimi spremembami, usmerjenimi v krepitev javnega šolstva in dostopnosti do izobraževanja, tudi uresničili.
Po oceni ministrstva je glavna dediščina mandata posodobitev ključne zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja. "Okrepili smo vlogo javne mreže vrtcev, z zakonom zagotovili dolgoročno stabilno financiranje razvoja in kakovostni sistem, okrepili vzgojno delovanje šole in temeljito posodobili učne načrte za potrebe sodobne družbe," so navedli na ministrstvu.
Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je v štiriletnem mandatu s sprejetimi ukrepi uspelo zmanjšati izobraževalne razlike in družbene izključenosti.
Ena od ključnih sprememb je posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša zagotovilo stabilnega financiranja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, saj vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije. Kot pravijo na ministrstvu, se bodo sredstva od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža 0,5 odstotka BDP.
V štiriletnem mandatu je bilo za investicije skupno namenjenih 633,4 milijona evrov, in sicer:
- za investicijsko vzdrževalna dela, intervence in opremo 105,7 milijona evrov, od tega 74,8 milijona evrov proračunskih sredstev in 30,9 milijona evrov evropskih sredstev,
- za druge investicije 527,7 milijona evrov, od tega 445,1 milijona evrov proračunskih sredstev in 82,6 milijona evrov evropskih sredstev.
Kot navajajo na ministrstvu, je bilo samo v letu 2025 na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole namenjenih kar 160 milijonov evrov, povečanje študijske pomoči, investicije v srednje šole in dijaške domove pa so lani znašale 67 milijonov evrov.
Na ministrstvu med osrednje zaključene investicijske projekte med drugim uvrščajo gradnjo nove telovadnice Gimnazije Šiška v Ljubljani, rekonstrukcijo in energetsko prenovo SŠTS Šiška, prenovo in dozidavo Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, gradnjo prizidka CIRIUS Kamnik, novogradnjo športne dvorane SGLZŠ Postojna, energetsko sanacijo MD Jarše, energetsko prenovo Prometne šole Maribor, obnovo objekta Gimnazijski trg 7 v Kopru in dograditev Gimnazije Ormož.
Postojna je dobila novo športno dvorano, ki bo svoja vrata odprla v začetku marca.
Pomanjkanje kadra na trgu dela, predvsem učiteljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, kjer je razkorak med številom razpoložljivega kadra in povpraševanjem delodajalcev velik, je razlog, da je ministrstvo povečalo število razpisanih štipendij za deficitarne pedagoške poklice. V študijskem letu 2024/2025 je bilo razpisanih večje število štipendij za deficitarne pedagoške poklice, in sicer 337.
Omejitev uporabe elektronskih naprav
S sprejetjem predloga novele zakona o osnovnih šolah se pomembno spreminja vzgojno delovanje šol, tako da omejuje uporabo učenčevih elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb, učitelji lahko učenca umaknejo iz razreda, vzgojni opomini pa bodo veljali eno leto.
V javnosti je največ pozornosti pritegnila prav sprememba glede omejitve uporabe elektronskih naprav v šolah. Učenec v šoli ne sme uporabljati svojih elektronskih naprav, razen če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa.
Poseben poudarek zakon o osnovnih šolah daje tudi na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za vse deležnike, izboljšanje pogojev za učence pripadnike romske skupnosti in spremembe za učence s posebnimi potrebami ter spremembe na področju ocenjevanja in prevozov, naštevajo na ministrstvu.
Učenci bodo na začetku pouka elektronske naprave odložili na za to namenjeno mesto.
Intenzivna prenova učnih načrtov in nov predmet za sedmošolce
Na ministrstvu so se lotili tudi intenzivne prenove učnih načrtov. V hitro razvijajočem se svetu je treba izobraževalne vsebine prilagajati sodobnim izzivom, kot so digitalna pismenost, trajnostni razvoj in zelene tehnologije. Ministrstvo je zato ustanovilo strokovni svet, v katerem sodeluje več kot 900 strokovnjakov, ki so sprejeli že 250 prenovljenih učnih načrtov.
Pod aktualnim ministrom se v obvezni program sedmega razreda osnovne šole uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije. Dandanes je znanje na področju novih tehnologij izjemno pomembno in uvajanje novega računalniškega predmeta izhaja prav iz potrebe učencem na sistematičen način zagotoviti temeljna znanja računalništva in informatike ter jih s tem opolnomočiti pri razumevanju sodobnega digitalnega sveta. Predmet se bo začel izvajati 1. septembra 2028.
Po 20 letih posodobljen zakon o maturi
Pomemben korak so na ministrstvu naredili, ko so v letu 2025 po več kot 20 letih temeljito posodobili zakon o maturi, ki se bo v posodobljeni različici prvič izvajala v šolskem letu 2030/2031.
Kot pojasnijo na ministrstvu, poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. Te temeljijo na zagotavljanju višje ravni znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki se bodo v tretjem letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. "Ti dijaki bodo lahko v skladu z zakonom opravljali petpredmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuji jezik in učni jezik – torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na ravni splošne mature," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da s takšnimi rešitvami vlada sledi načelu enakih možnosti.
Posodobljene smernice šolske prehrane
Na ministrstvu veliko pozornosti posvečajo tudi prehrani otrok in odraščajoče mladine ter oblikovanju njihovih zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja. Prav s tem namenom so posodobili smernice šolske prehrane za zagotavljanje zdrave in uravnotežene prehrane. Želijo si, da bi v prihodnosti nastala mreža dobaviteljev, ki bi na enem mestu vsem šolam zagotavljala ponudbo lokalno pridelane hrane.
Krepitev javne mreže vrtcev
Ena od pomembnih novosti je oktobra lani sprejeta novela zakona o vrtcih, s katerim se zagotavlja krepitev javne mreže slovenskih vrtcev in obenem ohranja pestrost izbire alternativnih pedagoških pristopov. Vlada s temi spremembami sledi cilju zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje, ki postavlja temelje za zdrav in optimalen razvoj otrok. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, novela ukinja fleksibilni normativ števila otrok v vrtčevskih oddelkih in spreminja financiranje zasebnih vrtcev.
Ker se nekatera lokalna okolja še vedno soočajo s pomanjkanjem prostih mest v vrtcih, novela zakona še naprej ohranja možnost, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti poveča število otrok v oddelkih za največ dva otroka, vendar pa bodo v nadaljevanju s pravilnikom določene izjeme, ko občina števila otrok v oddelkih ne bo smela povečati, razlagajo na ministrstvu.
Novela opredeljuje tudi nekaj novosti v zvezi s sofinanciranjem tistih zasebnih vrtcev, ki nimajo pridobljene koncesije občin, ki so v Sloveniji ustanoviteljice javnih vrtcev. Po spremembi zakona bo novoustanovljeni zasebni vrtec potreboval koncesijo občine (ki pa bo omogočala stoodstotno financiranje programa), če bo izvajal javno veljavni program za vrtce. Zasebni vrtci s programom po posebnih pedagoških načelih (npr. Steiner, Montessori) bodo še naprej sofinancirani kot do zdaj – v obsegu 85 odstotkov.
Novela zakona prav tako dodaja določbo, da občina ne bo podelila koncesije, če se število otrok na njenem območju zmanjšuje. Sicer pa jo bo lahko podelila za najmanj sedem in največ 15 let, pravijo ministrstvu za izobraževanje.
S sprejetjem novele zakona o vrtcih se krepi javna mreža slovenskih vrtcev in obenem ohranja pestrost izbire alternativnih pedagoških pristopov.
Cenovno dostopnejši učni kompleti
Konec lanskega leta je bil sprejet zakon o potrjevanju učnih gradiv za zagotavljanje večje kakovosti in zmanjševanje prevelikih razlik v stroških med šolami po Sloveniji. To je osnova za kakovostnejša in cenovno dostopnejša učna gradiva v šolah, so prepričani na ministrstvu. Za starše oziroma učence in dijake bodo spremembe v praksi pomenile kakovostnejše, preverjene, vsebinsko usklajene in cenovno dostopnejše učne komplete, to pa je ključno za enako kakovost izobraževanja v vseh šolah v državi. Obstoječa učna gradiva bodo kljub temu veljavna najdlje do 31. avgusta 2029.
Prispevek ministrstva k medresorskim projektom vlade
Poleg dela na svojem resorju je ministrstvo za izobraževanje prispevalo k medresorskim projektom vlade. Kot so pojasnili, so med drugim sodelovali pri prenovi plačnega sistema, ukrepih za boljše vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja, vzpostavitev varnostnih protokolov v primeru groženj vzgojno-izobraževalnim zavodom in pri krepitvi odpornosti.
