umetna inteligenca
Četrtek, 12. 2. 2026, 4.00
2 tedna, 6 dni
Od superračunalnika do tovarne UI in omejitve uporabe družbenih omrežij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,44
Vladni govorec Matej Arčon je pred kratkim na seji vlade pojasnil, da so se za pripravo zakonske podlage o preprečevanju negativnih učinkov uporabe družbenih omrežij za mladostnike in otroke, stare do 15 let, odločili po vzoru različnih držav.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo se bo v kratkem opredelilo do zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, ki so jo pripravili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je dejala, da cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, zato predlagajo uvedbo orodja za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah. Poleg tega na ministrstvu obljubljajo, da bo do maja 2026 12.185 gospodinjstvom omogočen dostop do širokopasovnega omrežja, do leta 2034 pa naj bi imela Slovenija vzpostavljeno tovarno umetne inteligence in superračunalnik. Vse to in še veliko več napovedujejo na ministrstvu, zato smo v spodnjih vrsticah pripravili podroben pregled sprememb, ki jih je ministrstvo uvedlo ali napovedalo v tem mandatu in bodo ali pa že vplivajo na naša življenja.
Ob vse večji prisotnosti digitalizacije v naših življenjih je 14. vlada Republike Slovenije leta 2023 uvedla službo za digitalno preobrazbo, pristojno za digitalizacijo države. Nato je 15., torej trenutna vlada, spremenila zakon in službo za digitalno preobrazbo preoblikovala v ministrstvo za digitalno preobrazbo.
17. decembra 2024 je premier Robert Golob imenoval novo ministrico Ksenijo Klampfer.
Med ključne dosežke ministrstvo v tem mandatu šteje vzpostavitev celovitega nacionalnega ekosistema umetne inteligence – od infrastrukture, kot sta superračunalnik in tovarna umetne inteligence, podpornih kompetenčnih centrov in razvojnih programov do sodobnega zakonodajnega okvira.
Do maja 2026 bo omogočen dostop do širokopasovnega omrežja 12.185 gospodinjstvom.
V obdobju 2023–2025 je bilo prek izobraževanj, ki jih financira ministrstvo, skupaj usposobljenih več kot 105 tisoč posameznikov po vsej Sloveniji.
Digitalne platforme in storitve:
eUprava: več kot 350 elektronskih storitev, okoli 428 tisoč registriranih uporabnikov in več kot 270 tisoč oddanih elektronskih vlog v letu 2025.
SPOT: celovito prenovljen portal; v letu 2025 izvedenih približno tri milijone elektronskih postopkov za podjetja in podjetnike.
KRPAN: sistem uporablja več kot 13.500 uporabnikov v 123 institucijah, kar potrjuje uspešno razširitev in široko uporabo v javnem sektorju.
Omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let
Ena zadnjih zakonodajnih podlag, ki je sicer nastala na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je priprava zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Pred sprejetjem zakonskih ukrepov se bo do izhodišč opredelilo tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo, Slovenija pa si je za vzor vzela nekatere druge evropske države, ki so tovrstne omejitve že uvedle.
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je konec januarja poudarila, da na ministrstvu podpirajo uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve, ki temelji na evropski digitalni denarnici kot zaupanja vrednem orodju za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah. Preveri se le starost, ne pa identiteta uporabnika, kar je ključna varovalka pred profiliranjem.
Omejili bi uporabo družbenih omrežij za mlajše od 15 let.
"Naš cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih platforme predstavljajo za mladoletnike: škodljive vsebine, prakse, ki spodbujajo zasvojitveno rabo, in algoritmi, ki nagrajujejo skrajnosti namesto kakovostne vsebine. Ukrepe gradimo na sorazmernosti, učinkovitosti in varstvu temeljnih pravic – s poudarkom na zaščiti pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo ter z jasnim ciljem, da bo preverjanje starosti pri uporabi družbenih omrežij in aplikacij postalo standard, izveden na varen, preverljiv in najmanj invaziven način," je poudarila.
Vzpostavitev superračunalnika in tovarne umetne inteligence
Septembra 2024 so na ministrstvu napovedali vzpostavitev superračunalnika s tovarno umetne inteligence, kar je po mnenju ministrstva eden ključnih strateških projektov Slovenije na področju digitalne preobrazbe, znanosti in inovacij ter pomemben prispevek k uresničevanju prednostnih usmeritev Evropske unije na področju visokozmogljivega računalništva in umetne inteligence. "Projekt bo dolgoročno krepil konkurenčnost gospodarstva, raziskovalni in inovacijski potencial ter učinkovitost javnega sektorja," so navedli na ministrstvu.
Prijava za vzpostavitev superračunalnika v naši državi je bila oddana 1. februarja 2025, 10. marca 2025 pa jo je potrdil upravni odbor EuroHPC. Slovenija je dosegla najvišje število točk in tako postala gostiteljica superračunalnika EuroHPC s tovarno umetne inteligence, prve tovrstne infrastrukture v državi.
Vzpostavitev tovarne umetne inteligence (SLAIF) bo potekala med letoma 2025 in 2034 in je vredna 140 milijonov evrov. Slovenija bo prispevala 75 milijonov evrov, skupno podjetje EuroHPC pa 65 milijonov evrov. Del projekta je tudi sofinanciranje superračunalnika CINECA v Italiji v višini pet milijonov evrov. To Sloveniji zagotavlja dostop do dodatnih specializiranih zmogljivosti, pojasnjujejo na ministrstvu.
Vzpostavitev tovarne umetne inteligence (SLAIF) bo potekala med letoma 2025 in 2034 in je vredna 140 milijonov evrov.
Po navedbah ministrstva je 15. vlada vzpostavila tudi kompetenčni center za umetno inteligenco, s katerim Slovenija sistemsko podpira razvoj in uporabo umetne inteligence (UI) ter krepi nacionalni ekosistem UI. Prav tako je vzpostavljen in delujoč kompetenčni center za čipe in polprevodnike KC Čip.si, ki bo ključna podpora podjetjem, zlasti malim, srednjim in zagonskim, pri dostopu do evropskih platform, razvoju kompetenc ter prenosu tehnologij v prakso, so prepričani na ministrstvu.
Širitev širokopasovnih omrežij
Na ministrstvu kot dosežek vidijo tudi napredek na področju vzpostavitve optike oziroma gradnje odprtih visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij in nadgradnje že obstoječih omrežij, ki bodo gospodinjstvom na belih lisah zagotavljala zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev. V okviru dveh javnih razpisov za sofinanciranje gradnje so s štirimi operaterji podpisali 32 pogodb za območja belih lis v 27 občinah.
Po koncu gradnje, ki bo, kot trdijo na ministrstvu, končana maja 2026, bo dostop do širokopasovnega omrežja omogočen 12.185 gospodinjstvom. Poleg tega napovedujejo, da bo v kratkem objavljen tudi javni razpis, ki bo priključitev na omrežje omogočil še približno šest tisoč gospodinjstvom.
Postavitev optičnega omrežja
Da bodo v stiku z digitalnim dogajanjem tudi starejši
Menijo, da so pripomogli tudi k digitalnemu opismenjevanju. "Po Sloveniji potekajo številna izobraževanja, ki jih financira naše ministrstvo. V obdobju 2023–2025 je bilo skupaj usposobljenih več kot 105 tisoč posameznikov, in sicer 16.798 starejših, usposobljenih prek projekta Mobilni heroji, 37.497 mladih, vključenih prek javnega razpisa JR MLADI, in 50.786 odraslih, ki so se izobraževali prek javnega razpisa JR DDK," so navedli, pri čemer menijo, da k zmanjševanju digitalnega razkoraka prispeva mreža 162 digi info točk, kjer je bilo od leta 2023 do novembra 2025 izvedenih nekaj manj kot 290 tisoč svetovanj.
Izobraževanja za digitalno opismenjevanje starejših
Posodobitev državnega računalniškega oblaka
Zavzeli so se nov državni računalniški oblak DRO NEXT, ki bo dolgoročno omogočal nadaljnji razvoj državne informatike. Državni računalniški oblak je bil sicer zasnovan in vzpostavljen v prejšnjem desetletju. Kot navajajo na ministrstvu, gosti več kot 2.400 virtualnih strežnikov, na katerih teče več kot 400 različnih poslovnih aplikacij.
Med njimi so številni ključni državni informacijski sistemi, kot so davčni, carinski in finančnoračunovodski sistemi, eSociala, eUprava, storitve za podjetja, registri prebivalstva, vozil in voznikov ter cela vrsta drugih sistemov, ki opravljajo različne funkcije tako za državljane, podjetja kot tudi za državo in družbo kot celoto. Zaradi zastarelosti je bila potrebna korenita prenova osrednjega komunikacijskega omrežja na področju varnostnih omrežnih naprav in državnega računalniškega oblaka naslednje generacije. Dolgo pričakovana prenova osrednje infrastrukture je nadgradila, posodobila in poenostavila upravljanje ter izboljšala varnost in zanesljivost storitev za državljane, poslovne subjekte in organe javne uprave. Nakup je bil financiran iz sredstev načrta za odpornost in okrevanje.
eOsebna, kmalu tudi evropska denarnica
Leta 2022 je ministrstvo za digitalno preobrazbo v Sloveniji uvedlo elektronsko osebno izkaznico. Aplikacija eOsebna tako od septembra 2025 omogoča ustvarjanje t. i. virtualne identitete. Pri prijavi v elektronske storitve z mobilno aplikacijo eOsebna tako ne potrebujemo več fizične osebne izkaznice in čitalcev, saj ko enkrat ustvarimo virtualno identiteto, ta zadošča za prijavo v nacionalne e-storitve, ki zahtevajo najvišjo stopnjo varnosti in zaupanja glede izkazovanja identitete uporabnika. Na ministrstvu verjamejo, da bo ta korak pomembno prispeval k večji uporabi digitalnih storitev in izboljšal uporabniško izkušnjo uporabnikov.
Sicer pa na ministrstvu sledijo tudi ideji evropske denarnice, ki bo omogočala varno spletno prijavo, podpisovanje in deljenje dokumentov med državami članicami EU. Slovenija je evropsko denarnico že preizkusila na prvih nacionalnih in čezmejnih e-storitvah, tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, so povedali na ministrstvu.
Biometrična osebna izkaznica se sicer od aprila 2023 uporablja tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja.
Aplikacija eOsebna od septembra 2025 omogoča ustvarjanje t. i. virtualne identitete.
Preprosteje in hitreje do potrdil
V tem mandatu so na ministrstvu nadgradili tudi ključne državne digitalne platforme. Prenovljen je portal eUprava, kjer je državljanom na voljo več kot 300 posodobljenih elektronskih vlog in storitev. Portal zagotavlja podporo celotnemu upravnemu postopku, vključno z dopolnitvami in umiki vlog, pritožbami ter širšim pogledom v lastne podatke. Z novelo zakona o upravnem postopku se potrdila iz uradnih evidenc, na primer potrdilo o bivanju, državljanstvu ipd., lahko v elektronski obliki izdajajo samodejno. To državljanom omogoča, da potrdila pridobijo sami prek spletnega portala.
Portal SPOT, namenjen podjetjem, kjer je letno izvedenih več kot tri milijone postopkov, je bil januarja 2025 celovito prenovljen in zdaj omogoča enoten vpis za vse poslovne subjekte, interaktivnega vodiča, hitrejše postopke in nove e-storitve, npr. e-potrdila, subvencije za električna vozila, elektronsko potrdilo o darovanju kri, potrdila A1, enotno prijavo prek SI-PASS itd. Vzpostavljena je bila tudi storitev eSamonaročanje za termine na upravnih enotah.
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema
Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o evropskem upravljanju podatkov
Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci
Zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev
Na področju e-vročanja so na ministrstvu v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) uvedli dva nova načina, in sicer vročanje s seznanitvijo brez potrditve ter s seznanitvijo in potrditvijo, pri katerem so tudi optimizirali stroške pošiljanja sporočil SMS. Na sistem e-vročanja je v okviru dokumentnih sistemov priključenih že več kot 380 institucij. Letos so sistem nadgradili še z možnostjo vročanja v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča elektronsko vročanje sodnih organov v varne elektronske predale organov.
Za implementacijo EU Uredbe za vzpostavitev enotnega digitalnega portala (SDG) pa so, kot navajajo, vzpostavili nacionalno infrastrukturo za podporo izvajanju načela "samo enkrat". V ta namen so nadgradili sistem Pladenj, ki za implementacijo SDG izvaja vlogo posredniške platforme med slovenskimi ponudniki postopkov ter ponudniki dokazil in evropskim sistemom za izmenjavo dokazil med državami članicami EU.
Na področju umetne inteligence še veliko dela
Na področju umetne inteligence ministrstvo tudi v prihodnje čaka še veliko dela. Kot so napovedali, je v pripravi Nacionalna strategija za UI do leta 2030.
Gre za dokument, ki predstavlja osrednji strateški okvir Slovenije za razvoj in uporabo umetne inteligence do leta 2030. Nastal je v okviru širokega in odprtega posvetovalnega procesa, v katerega so bili vključeni znanstvenoraziskovalni sektor, gospodarstvo, javne institucije in civilna družba. Dokumentu bo sledil tudi akcijski načrt.
Po navedbah ministrstva podpirajo tudi aplikativne projekte, ki bodo prispevali k razvoju tehnoloških rešitev, temelječih na UI, ter njihovi uporabi v poslovnem okolju za mala in srednja podjetja, potekajo inovacijski projekti na področju uvajanja umetne inteligence v poslovanje podjetij, prav tako priprava postopka javnega naročila za vzpostavitev inferenčne infrastrukture in platforme umetne inteligence.
Po navedbah ministrstva podpirajo tudi aplikativne projekte, ki bodo prispevali k razvoju tehnoloških rešitev, temelječih na UI, ter njihovi uporabi v poslovnem okolju za mala in srednja podjetja.
Na ministrstvu v sodelovanju z drugimi organi preizkušajo pilotne digitalne rešitve, ki uporabljajo umetno inteligenco za avtomatizacijo administrativnih opravil. Med ključnimi so enotni pametni asistent – centraliziran sistem, ki uporabnikom omogoča iskanje odgovorov iz različnih državnih virov na enem mestu, avtomatsko razvrščanje pošte z uporabo UI v sistemu za upravljanje dokumentarnega gradiva, orodje za anonimizacijo dokumentov v različnih formatih, ki je že v produkciji, analitično orodje za IT-pogodbe, ki omogoča avtomatski pregled, primerjavo in vrednotenje vsebin.
Koliko sredstev so/bodo porabili in za kaj?
V tem mandatu bodo na ministrstvu za digitalno preobrazbo namenili 140 milijonov evrov za nov superračunalnik in tovarno umetne inteligence, pri čemer bo 75 milijonov evrov prispevala Slovenija, 65 milijonov evrov pa podjetje EuroHPC.
Za vzpostavitev kompetenčnega centra za čipe in polprevodniške tehnologije so namenili štiri milijone evrov, 3,6 milijona evrov za vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, 9,4 milijona evrov za digi info točke, 19 milijonov evrov za vzpostavitev rešitve oblačne infrastrukture DRO NEXT in 2,8 milijona evrov za evropska digitalna inovacijska stičišča.
