Volitve 2026
Nedelja, 22. 2. 2026, 4.00
1 mesec, 3 tedne
Ministrstvo za delo: to so ključni dosežki v tem mandatu
Pozitivne novice: višje pokojnine in višja minimalna plača
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,65
Pred štirimi leti je vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prevzel sokoordinator Levice Luka Mesec.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec iz kvote Levice, je v tem mandatu izpeljalo pokojninsko reformo, eno od ključnih reform vlade Roberta Goloba. Kot pravijo na ministrstvu, je temeljni cilj reforme sistem pripraviti na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Izpostavljajo še spremembe zakona o delovnih razmerjih ter dvig minimalne plače za 12,7 odstotka.
Po oceni ministrstva sta glavni dediščini tega mandata prav vzpostavitev stabilnega in dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema in splošno občutno izboljšanje socialno-ekonomskega položaja vseh skupin prebivalstva. A tukaj se njihovo delo ne konča, saj jim v tem mandatu vseh projektov in ciljev, ki so si jih zastavili, ni uspelo uresničiti. Na obravnavo čakata še njihov predlog o možnosti prehoda na šesturni ali štiridnevni delovnik in predlog zakona o osebni asistenci.
Med ključnimi dosežki so na ministrstvu izpostavili še zakon o urejanju trga dela, spremembe zakona o delovnih razmerjih in spremembe na področju starševskega varstva in rejništva ter dvig minimalne plače. Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, namreč znaša 1.481 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto, kar pomeni dvig za 112,6 evra oziroma 12,7 odstotka.
Pokojninska reforma
Letos so začele veljati prve spremembe iz pokojninske reforme, katere glavni cilj je po besedah ministrstva za delo izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev. Med drugim se z reformo viša starostna meja za upokojitev in odmerni odstotek na 70 odstotkov do leta 2035, za 22 odstotkov se zvišujejo najnižje invalidske pokojnine, zvišujejo pa se tudi vdovske in družinske pokojnine. Poleg tega se za obstoječe upokojence uvaja zimski dodatek, ki se bo zviševal po 20 evrov letno in v letu 2030 dosegel 250 evrov. Daljša se tudi referenčno obdobje za pokojninsko osnovo in spreminja način usklajevanja pokojnin.
Reforma bo v celoti izpeljana leta 2045, ko bodo uveljavljene vse spremembe.
Zakon o urejanju trga dela
20. septembra lani je začela veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki je med drugim prinesla višje nadomestilo za brezposelnost, krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo in več začasnega ali občasnega dela upokojencev.
Od 1. januarja 2026 je denarno nadomestilo za brezposelnost višje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa znaša od 130 odstotkov do 80 odstotkov minimalne plače, pri čemer njegova višina postopoma pada.
Prav tako je začetek letošnjega leta prinesel krajši delovni čas za delavca pred upokojitvijo oziroma tako imenovani institut 80/90/100. Delavec, ki bo delal krajši delovni čas na tej podlagi, bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, pojasnjujejo na ministrstvu.
Zakon o delovnih razmerjih
Po predlogu ministrstva za delo je Slovenija postala ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa. Uzakonjena pravica pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.
Pomembna koalicijska zaveza je bila tudi varstvo predstavnikov delavcev in na tem področju je po novem zagotovljena učinkovita pravna varnost. S spremembo zakona o delovnih razmerjih se je zvišalo tudi nadomestilo plače agencijskim delavcem v času nezagotavljanja dela, in sicer je nadomestilo zdaj izenačeno z vsemi drugimi delavci in namesto 70 odstotkov zdaj znaša 80 odstotkov delavčeve plače, razložijo na ministrstvu.
Kot pravijo, je s sprejetjem sprememb zakona o delovnih razmerjih bolje poskrbljeno tudi za žrtve nasilja v družini, za katere se je uvedla možnost uveljavljanja dela s krajšim delovnim časom in pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Med drugim zakon ureja tudi pravico do odsotnosti z dela zaradi oskrbovalskega dopusta, in sicer je delavec pod določenimi pogoji upravičen do petih delovnih dni neplačane odsotnosti z dela.
Denarno nadomestilo za brezposelne se je s 1. januarjem 2026 zvišalo.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Na ministrstvu kot dosežek vidijo sprejetje novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se je začela uporabljati 1. 4. 2023 in s katero sta oba starša dobila 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Dotlej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Prav tako po novem starševski dopust za oba znaša 160 dni, kar pomeni, da ima vsak od staršev 60 dni dopusta zase, sto dni pa lahko prenašata med sabo. Obdobje koriščenja prenesenega starševskega dopusta se je podaljšalo do osmega leta otrokove starosti.
Kot navajajo na ministrstvu, se je s spremembo definicije povprečne plače dvignila maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se je podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, krajši delovni čas zaradi varstva otroka pa lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.
S sprejetjem novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih sta oba starša dobila 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta.
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Ministrstvo za delo je uvedlo novosti na področju izvajanja rejniške dejavnosti. Poglavitne spremembe so na področju ureditve primerne višine rejnine ter drugih vprašanj, neposredno povezanih z izvajanjem rejniške dejavnosti. Kot pravijo na ministrstvu, je glavni namen zakonskih sprememb zagotoviti čim kakovostnejše izvajanje rejniške dejavnosti in s tem posebnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših.
Višje vdovske pokojnine in pokojnine delovnih invalidov
V tem mandatu so na ministrstvu za delo z namenom naslavljanja stisk upokojencev in uživalcev nadomestil in zmanjševanja tveganja njihove socialne izključenosti sprejeli vrsto interventnih in sistemskih ukrepov.
Med njimi je uvedba instituta zagotovljene vdovske pokojnine, ki od januarja 2024 vdovam in vdovcem pod določenimi pogoji zagotavlja pokojnino v višini seštevka zneska lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter zneska osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bi v primeru, ko sta zakonca prejemala vsak 400 evrov pokojnine, po še veljavni zakonodaji vdova prejela 442,33 evra, medtem ko po novi zakonodaji prejema zagotovljeno vdovsko pokojnino v višini zneska zagotovljene pokojnine, ki je z januarjem 2024 znašala 744,15 evra.
Po navedbah ministrstva se je zvišala tudi višina pokojnine delovnih invalidov s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. Z januarjem 2024 se jim namreč pokojninska osnova izračuna na podlagi plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas, kar pomeni višjo osnovo in posledično višjo pokojnino. Državni proračun za navedeni ukrep vsako leto dodatno zagotovi za štiri milijone evrov več sredstev v pokojninsko blagajno, razložijo na ministrstvu.
Eden od sprejetih ukrepov je tudi novela zakona o socialnem varstvu. Kot pravijo na ministrstvu, s tem vzpostavljajo podlago za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti. Mesečna štipendija na področju socialnega varstva pa znaša 350 evrov.
Mesečna štipendija na področju socialnega varstva znaša 350 evrov na mesec.
Zvišanje plač zaposlenih na centrih za socialno delo
Ministrstvo za delo je sodelovalo tudi pri pripravi in pogajanjih za nov plačni model javnih uslužbencev. Kot navajajo, jim je v pogajanjih uspelo zagotoviti višje plače zaposlenih na centrih za socialno delo. Strokovnemu delavcu na delovnem mestu CSD I, ki opravlja najzahtevnejše naloge, se je osnovna bruto plača povečala za 456 evrov oziroma 24,3 odstotka, strokovnemu delavcu na delovnem mestu CSD IV pa se je zvišala za bruto 277 evrov oziroma 15,9 odstotka. Plače se, kot pravijo na ministrstvu, dvigujejo postopno do 1. januarja 2028. Dogovor uvaja tudi dodatni (tretji) naziv za strokovne delavce in sodelavce, kar omogoča povečanje plač v celotni karieri.
Poleg tega je Meščevo ministrstvo sodelovalo tudi pri pripravi in sprejemu zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih. Nosilno ministrstvo je sicer ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kam je šel denar?
Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva za delo, so v letih od 2022 do 2025 največ sredstev namenjali za družinske prejemke in starševska nadomestila (starševska nadomestila z največjim letnim povečevanjem, otroški dodatek, drugi družinski prejemki), sledita denarna socialna pomoč in izenačevanje možnosti za invalide (izvajanje zakona o osebni asistenci).
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v letu 2025 predstavljali 80 odstotkov celotnega proračuna MDDSZ.
Pridobljena evropska sredstva je ministrstvo za delo namenilo projektom za izboljšanje položaja najbolj ranljivih oseb, projektom za modernizacijo storitev institucij, za spodbujanje vseživljenjskega učenja in za ohranjanje delovnih mest. Kot navajajo, so prispevali k usposabljanju, izobraževanju, zaposlovanju in socialnemu vključevanju že skoraj 13 tisoč brezposelnih, neaktivnih in zaposlenih oseb ter k zaposlitvi skoraj dva tisoč mladih s subvencioniranjem njihove zaposlitve za prvih 18 mesecev. Prispevali so tudi k odprtju 16 večgeneracijskih centrov, devetih enot v okviru štirih večnamenskih romskih centrov in trinajstih enot v okviru dveh kariernih centrov za mlade.
Po besedah ministrstva so s paketi hrane pomagali več kot sto tisoč osebam, več kot 50 tisoč prejemnikov hrane pa so vključili v različne spremljevalne ukrepe, ki so prispevali k njihovi boljši socialni vključenosti. Kot so še navedli, so v devet skladišč nevladnih in humanitarnih organizacij dobavili 3.600 ton prehranskih izdelkov.
Slovenija ima najnižjo stopnjo revščine otrok v EU
Ob vsem tem na ministrstvu za delo izpostavljajo podatek Eurostata, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok med vsemi državami članicami EU.
"To je posledica ustreznih socialnih politik (tudi višanja minimalne plače in denarnih socialnih pomoči). Hkrati pa se zavedamo, da več deset tisoč otrok še vedno živi v težkih socialnih razmerah brez dostopa do osnovnih storitev in dobrin, zato bomo tudi v prihodnje vse napore usmerili v krepitev podpornih sistemov pomoči, da bo število socialno izključenih otrok v Sloveniji še naprej iz leta v leto manj," so jasni na ministrstvu za delo.
Katerih projektov in ciljev niso uresničili in zakaj ne?
Nekaterih projektov in ciljev ministrstvu za delo v tem mandatu ni uspelo izpeljati. Med njimi je možnost prostovoljnega prehoda na šesturni ali štiridnevni delovnik, ki so ga predlagali v noveli zakona o delovnih razmerjih. "Čeprav smo predlagali, da bi si podjetja lahko izbrala krajši polni delovni čas za zaposlene, takrat v socialnem dialogu in usklajevanju na vladi ta člen ni bil vnesen v predlog zakona, ki je bil poslan V DZ," so pojasnili na ministrstvu.
Pripravili so tudi predlog zakona o osebni asistenci, ki so ga posredovali v obravnavo vladi in trenutno čaka na uvrstitev na dnevni red. "Na ministrstvu se zavedamo pomena sprejetja novega zakona za stabilno in učinkovito delovanje sistema osebne asistence, zato menimo, da je treba predlog zakona čim prej obravnavi in sprejeti," pozivajo na ministrstvu za delo.
