Četrtek, 26. 2. 2026, 11.43
1 mesec, 1 teden
Ministrstvo za visoko šolstvo
Uspešen mandat ali le uspešna statistika?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič, so posebej ponosni na postopen dvig sredstev za visoko šolstvo in investicije v visokošolsko infrastrukturo do 1,5 odstotka BDP v prihodnjih desetih letih, pa tudi na z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti uzakonjen postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ob koncu mandata kot enega ključnih dosežkov izpostavljajo občuten dvig financiranja. Sredstva za visoko šolstvo in infrastrukturo se bodo postopno povečala na 1,5 odstotka BDP, k čemur je pomembno prispeval novi zakon o visokem šolstvu, sprejet po treh desetletjih. Hkrati so z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti uzakonili tudi rast vlaganj v znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so posebej ponosni na postopen dvig sredstev za visoko šolstvo in investicije v visokošolsko infrastrukturo do 1,5 odstotka BDP. Ta dvig je omogočil novi zakon o visokem šolstvu, sprejet po 30 letih. "Novi zakon o visokem šolstvu predvideva postopno povečanje javnih sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 odstotka BDP, z letno rastjo v višini 0,08 odstotka BDP. Ciljno raven financiranja bomo dosegli v desetletnem obdobju postopnega povečevanja sredstev. V navedeni delež so vključene tudi investicije v visokošolsko infrastrukturo ter študentske domove," so povedali na ministrstvu.
Poleg tega zakon uvaja šestletne pogodbe o financiranju visokošolskih zavodov, kar prinaša večjo stabilnost in predvidljivost financiranja. Trenutno se sredstva za visokošolsko dejavnost zagotavljajo v višini približno 0,67 odstotka BDP, še dodajajo na ministrstvu.
Prav tako je bil s sprejemom zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti uzakonjen postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP. Novembra 2024 sprejeta novela tega zakona je omogočila financiranje zaključnih faz razvoja zdravil za otroke z redkimi boleznimi (kot je denimo Urbagen). Maja 2025 so novelo uradno potrdili, s čimer so zagotovili dolgoročno stabilno in predvidljivo financiranje. Zaradi sprejema novele je sistematično povečevanje sredstev zagotovljeno tudi v prihodnje in ne bo odvisno od vsake vlade posebej, poudarjajo na ministrstvu.
V letu 2025 je ministrstvo izplačalo več kot milijardo evrov sredstev, od tega skoraj 900 milijonov evrov integralnih proračunskih sredstev in 105 milijonov evrov evropskih sredstev.
Študentski dom Maribor
"Znanje je največji potencial Slovenije. Inovacije v znanost, raziskave, visoko šolstvo in inovacije pa so naložba v razvoj družbe," dodajajo.
Med pomembnejšimi dosežki na ministrstvu navajajo tudi sprejetje Strategije razvoja kvantnih tehnologij v Sloveniji do leta 2035, ki je prvi nacionalni strateški dokument na tem področju ter Strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do 2030, v kateri je prvič v enem dokumentu naslovljeno področje visokega šolstva in področje znanosti.
Preoblikovanje javne agencije
Nekdanjo Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so preoblikovali v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS).
Med tem ko se je ARRS ukvarjal zgolj z raziskavami, sta v ARIS vzpostavljena dva stebra, in sicer raziskovalni in inovacijski. Zadnji je bil vzpostavljen za uspešnejši prenos akademskega znanja v prakso.
Slovenija je postala polnopravna članica ene najpomembnejših mednarodnih znanstvenoraziskovalnih
organizacij – Evropske agencije za jedrske raziskave (CERN).
Investicijski cikel v infrastrukturo
V tem mandatu se je začel največji investicijski cikel v znanstvenoraziskovalno in visokošolsko infrastrukturo po celotni Sloveniji.
Med večjimi projekti, ki so v teku, so gradnja nove medicinske in nove veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, kmalu naj bi sledil tudi začetek gradnje nove stavbe fakultete za farmacijo.
V Mariboru gradijo največji podatkovni center v Sloveniji, v katerem bo nameščen tudi superračunalnik za tovarno umetne inteligence. Poteka širitev in obnova fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Na Primorskem je letos predviden začetek gradnje nove fakultete za vede o zdravju v Izoli.
Znanstvenice, znanstveniki, znanost in znanje so v tem mandatu po desetletjih prizadevanj dobili svoj praznik – dan znanosti, ki je 10. novembra.
Dvig subvencij za študentsko bivanje
Z namenom omiliti podražitve bivanja v javnih študentskih domovih so na ministrstvu dvignili subvencijo za študentsko bivanje za 40 odstotkov (s 27,80 evra na študentsko posteljo na 38,92 evra).
Pomanjkanje študentskih postelj je več desetletij trajajoča težava. "Da bi čim hitreje prišli do več študentskih postelj, smo subvencijo za zasebnike dvignili z 32 evrov na 100,64 evra na posteljo," so povedali na ministrstvu.
Projekti v teku
V proračunu ministrstva je projekt vlade, s katerim želi vzpostaviti nacionalno platformo generativne umetne inteligence.
V teku sta še dva projekta v zvezi z visokim šolstvom: postopek preoblikovanja Univerze v Novi Gorici v javno univerzo, ki se je začelo na pobudo univerze in lokalne skupnosti, ter postopki za ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu. S tem se je uresničila več desetletij dolga želja lokalne skupnosti, akademskega okolja, gospodarstva in lokalne politike, da bi na Dolenjskem dobili javno univerzo. Univerza bo dokončno ustanovljena v prvih mesecih tega leta.
