Spotkast
umetna inteligenca
Sreda, 4. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
UI ni magija: kam gredo naši podatki in zakaj država postavlja okvir #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
Umetna inteligenca ni črna škatla in ni magija – je matematika. A prav zato je, kot je v Spotkastu poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ključno vprašanje danes povsem praktično: kam gredo podatki, ki jih ljudje vnašajo v klepetalnice, in ali jim lahko država ponudi varnejši dostop. Nacionalna platforma za generativno umetno inteligenco je bila zato zasnovana kot odgovor na množično rabo teh orodij, ob hkratnem upoštevanju tehnoloških, varnostnih in pravnih zahtev, pri čemer je minister pojasnil, zakaj je platforma zamišljena širše od zgolj klepetalnega orodja – tudi kot dostop prek programskih vmesnikov in žetonov za razvoj produktov, storitev ter znanstvenoraziskovalno delo – in zakaj pri takšni infrastrukturi ni bližnjic: najprej arhitektura, strežniki, lokacije podatkov in skladnost z zakonodajo. V pogovoru se je dotaknil tudi širšega delovanja resorja ter sistemskih sprememb na področju visokega šolstva in znanosti, od zakonodajnih in finančnih ureditev do obsežnih infrastrukturnih vlaganj in razvojnih premikov v univerzitetnem prostoru.
Minister zavrača predstavo, da je umetna inteligenca nekaj čarobnega. Poudarja, da so v njenem ozadju brutalni matematični algoritmi in da se je do rezultatov nujno distancirati – še posebej tam, kjer uporabnik ne razume ozadja delovanja in se zato hitro odpre prostor za teorije zarote. Opozoril je tudi, da umetna inteligenca kot pojem ni nova. Spomnil je, da je že v 80. letih, ko je bilo računalništvo še del Fakultete za elektrotehniko, na informativnih dnevih videl napis "laboratorij za umetno inteligenco". Kot je poudaril, so bili slovenski strokovnjaki na tem področju prepoznavni zelo zgodaj, tudi v mednarodnem prostoru.
Zakaj imamo torej danes občutek, da se je vse zgodilo čez noč? Po Papičevih besedah zato, ker je bila tehnologija dolgo omejena s procesorsko močjo. Algoritmi so postali množično uporabni šele, ko je zmogljivost strojne opreme omogočila, da se naloge, ki so prej tekle zelo dolgo, danes izvajajo v sekundah. In ko nekaj deluje hitro in prepričljivo, lahko tistim, ki ne poznajo ozadja, deluje kot magija.
Papič je na začetku pogovora izhajal iz svoje akademske poti – kot nekdanji dekan in rektor je poudaril, da področje visokega šolstva izredno dobro pozna in da to razume kot prednost pri vodenju resorja. Ob zaključevanju mandata je izpostavil, da so bili narejeni pomembni koraki, predvsem pa da so postavili okvir za naslednjih deset do 15 let: stabilnejši sistem delovanja visokega šolstva in znanosti, ki naj ne bi bil odvisen zgolj od enega mandata.
Zakaj umetna inteligenca zahteva državni okvir?
Ker je umetna inteligenca že množično prisotna v vsakdanji rabi, je Papič v pogovoru pojasnil tudi osnovno idejo nacionalne platforme za generativno umetno inteligenco. Gre za tako imenovano deskriptivno tehnologijo – ni več vprašanje, kaj bo čez pet let, temveč gre za vprašanje let. Če država pri tem zaostaja, jo nekdo drug prehiti. Izhodišče platforme je bilo zato po njegovih besedah preprosto: državljanom omogočiti varnejši dostop do orodij, ki jih že množično uporabljajo, hkrati pa omogočiti tudi uporabo prek programskih vmesnikov, kjer vidi dodano vrednost predvsem za gospodarstvo in znanstvenoraziskovalno sfero.
Posebej izpostavljeno področje so bile klepetalnice. Minister je poudaril, da generativne umetne inteligence sam ne vidi predvsem kot orodja za klepet, temveč kot dodatno orodje za razvoj drugih sistemov, storitev in produktov. A hkrati je opozoril na ključno: vsakič, ko kdo v klepetalnico vnese podatek ali dokument, bi se moral najprej vprašati, kje bo to končalo. Kot primer je navedel prakso, ki se mu zdi skrb vzbujajoča – vnašanje zdravstvenih izvidov v klepetalnice z željo po razlagi.
Varnost in transparentnost pri AI-platformi
Poudaril je, da tudi informacijskega pooblaščenca ne moreš vprašati, ali je nekaj v redu, če arhitekture sistema ne poznaš; to morajo najprej razložiti ponudniki, šele nato lahko država preverja skladnost z varstvom podatkov in zakonodajo.
Ob tem se je odzval tudi na očitke o transparentnosti in pojasnil, zakaj se država ni odločila za klasičen nakup, temveč za postopek konkurenčnega dialoga – postopek, pri katerem se naročnik najprej pogovori s potencialnimi ponudniki, da sploh razume, kakšne rešitve obstajajo in kako delujejo, šele nato pa oblikuje zahteve in odloča o izbiri. Minister pojasni, da je definicija takšne platforme izjemno kompleksna in brez pogovorov s ponudniki sploh ni mogoče vedeti, kako sistemi delujejo – kje so podatki, kje so strežniki in kje tečejo procesi.
Zakaj pri umetni inteligenci ni bližnjic
Pri vzpostavljanju nacionalne platforme za generativno umetno inteligenco je minister pojasnil, da je bil namen formalnega postopka predvsem pridobiti konkretne informacije o tem, kako takšni sistemi dejansko delujejo – od licenčnih modelov in dostopa prek programskih vmesnikov do arhitekture in lokacije podatkov. Dodal je, da brez uradnega postopka država po njegovih besedah sploh ne more vedeti, kaj kupuje in kakšna tveganja to prinaša. Ob tem se je odzval tudi na pomisleke, da tega nima še nihče ali da je pristop nevaren, a je poudaril, da ne gre za ravnanje z glavo skozi zid, temveč za postopno preverjanje tveganj. Če bi se izkazalo, da je pristop pravilen, bi bil lahko uporaben tudi širše v Evropski uniji.
Papič pojasni, da so bili veliki ponudniki umetne inteligence presenečeni nad idejo državne licence in platforme za celotno državo – takšnega poslovnega modela niso predvidevali, kar je Slovenijo postavilo v vlogo zanimivega testnega primera.
V tem okviru je poudaril evropski pristop kot izraz previdnosti. Spomnil je na primere visokih kazni za velike korporacije in dejal, da se ne smemo izgovarjati na kompleksnost zakonodaje – rešitve je treba poiskati tako, da so skladne s slovensko in evropsko zakonodajo. Pri tem je poudaril, da tudi ponudnikom ni v interesu, da bi kršili pravila, temveč da ponudijo rešitev, ki je prilagojena posameznemu gospodarskemu okolju.
Umetna inteligenca kot grešni kozel
Ko se je pogovor premaknil k širšim družbenim tveganjem, je minister večkrat poudaril tezo, da je umetna inteligenca danes pogosto grešni kozel za nekaj, kar se je zgodilo že prej. Povedal je, da ga bistveno bolj skrbijo družbena omrežja – in da smo digitalno identiteto razkrili že pred desetletji.
Minister je opozoril, da umetna inteligenca danes pogosto prevzema krivdo za prakse, ki so se uveljavile že z družbenimi omrežji in digitalnim oglaševanjem, pri čemer se večina ljudi sploh ne zaveda, kako natančne profile je mogoče sestaviti iz navidezno generičnih podatkov.
Spomnil je na personalizirane rezultate iskalnikov, ciljno oglaševanje in na dejstvo, da se algoritmi za analize vedenja uporabljajo že dolgo. Omenil je primere, ko se iz vzorcev komunikacije in pritožb napoveduje, kdaj bo uporabnik zamenjal operaterja ter kako se ga nato prestreže s posebnimi ponudbami. Ob tem je opozoril, da se mnogi sploh ne zavedajo, kaj vse se da iz generičnih podatkov razbrati, ko je vzorcev dovolj.
Po 30 letih nova sistemska ureditev visokega šolstva
Minister je v nadaljevanju govoril o zakonodajnih in finančnih spremembah na področju znanosti in visokega šolstva, sprejetih v času tega mandata, ki jih je predstavil kot dolgoročno ureditev delovanja sistema. Kot ključnega je izpostavil lani sprejeti nov zakon o visokem šolstvu, ki po njegovih besedah po približno 30 letih prvič postavlja novo sistemsko osnovo, potem ko je bilo področje dolga leta urejano predvsem z novelami. Omenil je tudi prej noveliran zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Pri zlorabah in plagiatorstvu je poudaril, da umetna inteligenca omogoča zelo prefinjene manipulacije in tudi kreiranje izmišljenih vsebin, a je dodal še en poudarek: edini način boja proti temu je spet umetna inteligenca.
Poudaril je, da sta zakona ključna predvsem zaradi financiranja. Visoko šolstvo se po novem postopno veže na delež bruto domačega proizvoda, ob prehodnem obdobju, kar pomeni dolgoročno ureditev, ki ni več vezana na en sam mandat. Podobno se zvišujejo tudi sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost, pri čemer je izpostavil vlogo zasebnih vlaganj v skupni razvojni cilj.
Skoraj milijarda za univerzitetno in raziskovalno infrastrukturo
Minister je omenil večstomilijonske investicije po vsej državi – od Ljubljane in Maribora do Primorske. Med njimi so nova stavba medicinske fakultete v Ljubljani, obnova in gradnja fakultet v Mariboru, odobreno financiranje nove fakultete za farmacijo, investicije v superračunalnik in podatkovni center v Mariboru ter vzpostavljanje novih raziskovalnih centrov. Po njegovih besedah se skupna vrednost že začetih in načrtovanih projektov približuje skoraj milijardi evrov, številni pa se bodo zaključevali v prihodnjih letih.
Posebej se je dotaknil študentskih nastanitev in poudaril, da sta ključna izziva lokacije in umeščanje v prostor. Dokler se nove kapacitete ne zgradijo, so subvencije za študentske domove zvišali za štirideset odstotkov, subvencijo pri zasebnikih, če nastanitve potekajo prek študentske pisarne, pa trikratno. Ukrepe je označil kot začasno rešitev do gradnje novih kapacitet in dodal, da so s študentsko organizacijo dobro sodelovali.
Med večjimi projekti mandata je minister izpostavil tudi ustanavljanje nove javne univerze v Novem mestu. Projekt, ki temelji na večletnih pogovorih, študijah izvedljivosti in sodelovanju lokalne skupnosti, je bil potrjen na vladi in čaka na obravnavo v državnem zboru. Kot pove, naj bi nova javna univerza, v okviru katere bi sodelovalo tudi znanstveno in tehnološko središče Rudolfovo, postala četrta javna univerza v državi.
Premiki so se zgodili tudi na področju izobraževanja v medicini. Univerza v Ljubljani je z novo infrastrukturo povečala vpis na medicinsko fakulteto za 35 mest, hkrati pa potekajo postopki za uvedbo študija medicine na Univerzi na Primorskem, kjer so prvi vpisi predvideni v študijskem letu 2027/28. Ob tem se širita tudi klinično okolje in vključevanje regionalnih bolnišnic.
"Umetna inteligenca bo drastično vplivala na razvoj družbe, produktov in storitev. Če se tega ne zavedamo oziroma če tukaj zaostajamo, nas bo nekdo drug prehitel. Gre za to, da se moramo teh tehnologij zavedati, se z njimi seznaniti in jih začeti uporabljati – seveda na pravilen način." - minister Igor Papič
