Ko podjetje nima naslednika

Ima tudi dva odrasla otroka. Oba sta uspešna, a vsak na svoji poti. Hči je učiteljica, sin končuje študij kemije. Nobeden od njiju ne vidi svoje prihodnosti v očetovem podjetju.

Andrej se zato vse pogosteje sprašuje: kaj bo s podjetjem, ko se bo sam umaknil? Prodaja konkurentu? Skladu? Tujemu investitorju? Zaprtje? Ali obstaja pot, ki bi ohranila podjetje, delovna mesta in vrednote, ki jih je gradil desetletja?

Njegova zgodba ni izjema – je del širše slike slovenskega gospodarstva.

Slovenija na pragu ene največjih lastniških sprememb

V prihodnjem desetletju bo v Sloveniji več kot tisoč podjetij zamenjalo lastništvo. Gre za eno največjih lastniških tranzicij v zgodovini države, ki predstavlja resen izziv tako za podjetja kot za celotno gospodarstvo.

Raziskava Univerze v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede in Ekonomska fakulteta) kaže, da je 76 odstotkov slovenskih podjetij družinskih. Med lastniki jih je 51,8 odstotka starejših od 56 let, skoraj petina (19,2 odstotka) pa starejših od 65 let.

Če podjetje ob upokojitvi lastnika nima naslednika, se pogosto proda tujim investitorjem ali zapre. Po podatkih agencije Spirit si vodenje družinskega podjetja želi prevzeti le devet odstotkov potomcev. To pomeni, da bo velik del podjetij – tako kot Andrejevo – v prihodnjih letih moralo poiskati alternativno rešitev.

Ena od možnosti, ki jo od začetka letošnjega leta omogoča Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), je model lastništva zaposlenih.

Foto: Shutterstock

Preverjena rešitev z merljivimi učinki

Solastništvo zaposlenih v mednarodnem prostoru ni eksperiment, temveč uveljavljen model z dokazljivimi rezultati. V ZDA približno 14 milijonov zaposlenih – skoraj desetina vseh zaposlenih v zasebnem sektorju – dela v podjetjih z modelom ESOP (Employee Stock Ownership Plan).

Raziskave kažejo, da podjetja v lasti zaposlenih v petih letih po preoblikovanju:

• dosegajo do 12 odstotkov višjo produktivnost,
• v 57 odstotkih primerov že takoj po preoblikovanju izkažejo višji dobiček,
• za več kot 50 odstotkov povečajo vlaganja v raziskave in razvoj,
• ustvarijo približno polovico več novih delovnih mest kot podjetja v klasični lasti,
• nadpovprečno prispevajo h gospodarski rasti.

Poleg tega so takšna podjetja bolj odporna v času kriz. Odpuščanj je manj, stabilnost zaposlovanja večja, posledično pa tudi pritisk na javne finance manjši.

Med najbolj znanimi primeri je ameriška trgovska veriga Publix Super Markets, ki zaposluje več kot 250 tisoč ljudi in že desetletja uspešno posluje kot eno največjih podjetij v lasti zaposlenih v ZDA.

Zakon kot okvir za varen in postopen izstop

Zakon o lastniški zadrugi delavcev vzpostavlja regulirano in davčno spodbudno pot za postopni prenos lastništva na zaposlene – tiste, ki podjetje najbolje poznajo.

Gre za slovensko različico modela ESOP, prilagojeno domačemu pravnemu in davčnemu okolju.

Za podjetnike, kot je Andrej, je model zanimiv predvsem zato, ker omogoča:

• postopen in finančno predvidljiv izstop,
• davčno ugodnejšo alternativo prodaji tretjim osebam,
• zmanjšanje tveganj in menedžerskih konfliktov,
• ohranitev kulture podjetja in njegove vpetosti v lokalno okolje.

Odkup lastniških deležev se financira iz prihodnjih dobičkov podjetja. To pomeni, da podjetju ni treba naenkrat zagotoviti celotne kupnine iz obstoječih rezerv. Izplačila so razporejena skozi daljše časovno obdobje, kar omogoča likvidnost in stabilnost poslovanja.

Prenos lastništva temelji na prostovoljni odločitvi lastnika, da podjetje proda svojim zaposlenim.

Foto: Shutterstock

Priložnost za zaposlene

Model prinaša koristi tudi zaposlenim. Vstop v lastniško zadrugo delavcev je dostopen – najvišji finančni vložek znaša 300 evrov. Zaposleni so nato udeleženi pri dobičkih podjetja, tako prek dividend kot prek valoriziranih deležev.

Davčna ureditev omogoča odlog obdavčitve valoriziranega deleža do trenutka izplačila. Stopnja obdavčitve se z leti članstva postopno znižuje in po 15 letih doseže ničelno stopnjo.

Raziskava inštituta Rutgers University v ZDA kaže, da imajo zaposleni z od nizkimi do zmernimi dohodki, stari od 60 do 64 let, ki so vključeni v shemo ESOP, desetkrat več prihrankov kot povprečni Američani v isti starostni skupini.

Poleg finančnih učinkov model krepi pripadnost podjetju, motivacijo zaposlenih, dolgoročno usmerjenost v razvoj in nižjo fluktuacijo kadrov.

Foto: Shutterstock

Več kot rešitev za nasledstvo

Za podjetnike, kot je Andrej, vprašanje nasledstva ni le finančno vprašanje. Gre za vprašanje dediščine – komu bo zaupal podjetje, ki ga je gradil desetletja?

Lastništvo zaposlenih ponuja možnost, da podjetje ostane tam, kjer je nastalo – med ljudmi, ki ga vsak dan soustvarjajo. Hkrati pa postavlja temelje za stabilnejše, bolj vključujoče in dolgoročno usmerjeno gospodarstvo.

ZLZD tako ne prinaša le tehnične rešitve za prenos lastništva, temveč odpira prostor za model, v katerem uspeh podjetja pomeni tudi neposredno blaginjo vseh, ki ga gradijo.