Sreda, 27. 5. 2026, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Kitajci vedo nekaj, česar Trump ne ve. In to bo usodno za ZDA.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,74
Donald Trump po vrnitvi iz Pekinga, od koder se je vrnil s skromnim izkupičkom.
Donald Trump trdi, da so bile ZDA pod Joejem Bidnom v zatonu, zdaj pa so znova močne. A resnica, ki jo Kitajci zelo dobro razumejo, je ravno nasprotna: ameriški propad je neposredna posledica Trumpovega vzpona na oblast po letu 2016. Kot da bi se Trump odločil storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi oslabil ZDA v odnosu do Kitajske, pravi svetovno znani ameriški politolog Francis Fukuyama.
Nedavni obisk Donalda Trumpa v Pekingu je nazorno pokazal upad ZDA kot velike sile v primerjavi s Kitajsko, piše Francis Fukuyama v ameriškem spletnem mediju Persuasion.
Oslabljeni Trump, ki je izgubil trgovinsko vojno s Kitajsko
Pred vrhom so bila pričakovanja zelo nizka: Trump je bil v oslabljenem položaju, obremenjen z inflacijo in padajočo priljubljenostjo, medtem ko je iskal kitajsko pomoč pri izhodu iz iranske pasti, za katero je poskrbel sam.
Poleg tega je kitajski predsednik Ši Džinping leto prej prisilil Trumpa, da je popustil v svoji trgovinski vojni proti Pekingu.
Slab Trumpov izkupiček v Pekingu
Trump se je v Washington vrnil s pičlim izkupičkom: le dva sporazuma o odprtju kitajskih trgov za ameriške izdelke in nobene politične pomoči na Bližnjem vzhodu. Kitajska se je sicer strinjala z nakupom 200 Boeingovih letal (manj, kot je bilo pričakovano), vendar v preteklosti ni izpolnila podobnih napovedi.
Ši Džinping ni pričakal Trumpa, ko je ta prišel v Peking.
Bela hiša je tudi trdila, da se je Kitajska strinjala z nakupom kmetijskih proizvodov v vrednosti 17 milijard dolarjev (14,6 milijarde evrov), vendar Kitajska tega ni potrdila.
Trumpov prenizki stol
Kot trdi Fukuyama, je srečanje pokazalo, kako nizko je Trump padel v kitajskih očeh. Trump, ki ga ob pristanku na letališču ni pričakal Ši, je na srečanju s kitajskim predsednikom sedel na (prenizkem) stolu, zaradi česar je bil videti manjši od Šija.
Temu bi se lahko izognili, če Trumpovo zunanje ministrstvo ne bi odstavilo protokolarnih uradnikov, katerih naloga je skrbeti za te stvari, trdi Fukuyama.
Trump se je prilizoval, Ši ostal zadržan
Najslabši del obiska je bilo po mnenju politologa Trumpovo nenehno prilizovanje Šiju. Tega je med drugim opisal kot odličnega vodjo in svojega resničnega prijatelja. Na drugi strani je bil kitajski predsednik zelo zadržen: ni govoril o prijateljstvu med državama, ampak le dejal, da bi ZDA in Kitajska morale biti partnerici, ne tekmici.
Prikaz razmerja moči med državama? Trump je zaradi (pre)nizkega stola videti manjši od Šija.
Najpomembnejše vprašanje, ki se je pojavilo na vrhu, je bil Tajvan. Pri tem Trump ni povedal nič o varnosti otoka, kar je v ostrem nasprotju z jasno Bidnovo trditvijo, da bodo ZDA ukrepal, če bo Kitajska napadla otok, trdi Fukuyama.
Kitajski namig ZDA: Mirno nam prepustite svetovno prevlado
Na srečanju v Pekingu je Ši govoril tudi o tem, da bi se ZDA in Kitajska lahko izognile Tukididovi pasti (to na kratko pomeni spopad med državo, ki je v zatonu, in državo, ki je v vzponu, op. p.), in pri tem namignil, da bi se lahko izognili vojni, če bi ZDA mirno prepustile svetovno prevlado Kitajski.
Trump je te Šijeve besede takoj razlagal kot Šijevo strinjanje njim, da so bile ZDA pod Bidnom v zatonu, zdaj, ko je on predsednik, pa naj bi bile spet odlične.
Je Trump pahnil ZDA v prepad?
"Resnica, ki jo Kitajci zelo dobro razumejo, je ravno nasprotna: ameriški propad je neposredna posledica Trumpovega vzpona po letu 2016. Kot da bi se Trump odločil storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi oslabil ZDA v odnosu do Kitajske."
Bo Trump Tajvan, ki mu predseduje Laj Čingte, prepustil Kitajski?
Kot trdi Fukuyama, je Trump že tako polarizirano državo polariziral kot noben prejšnji predsednik. Poleg tega je zmanjšal financiranje temeljnih znanstvenih raziskav in napadel ameriške univerze, ki so bile najboljše na svetu.
Trumpovo udrihanje po zaveznikih
Trump je ZDA tudi vpletel v nepotrebno vojno na Bližnjem vzhodu, ki je izčrpala zaloge naprednega ameriškega orožja. Obenem Trump in njegovi privrženci odkrito govorijo, da so njihovi domači politični nasprotniki demokrati veliko večja nevarnost za prihodnost ZDA kot Kitajska ali Rusija.
"Trump si je sistematično prizadeval spodkopati tudi ameriški sistem zavezništva, pri čemer je omalovaževal zaveznike, hkrati pa uvajal carine celo za najbližje tradicionalne prijatelje in grozil, da bo odvzel ozemlje Danski, zvesti zaveznici Nata."
Bo Ši moral hitro ukrepati zaradi Tajvana?
Trump je Šiju izjemno olajšal življenje, ker so ZDA pod Trumpom v odločnem procesu samopoškodovanja, zaradi česar Kitajski ni treba storiti veliko drugega, kot da sedi in opazuje, kako to poteka.
Trump je napovedal, da Kitajska ne bo napadla Tajvana, dokler bo on predsednik. Morda ima prav glede tega: Ši z napadom na otok noče ovirati upadajočih ZDA, vendar bo morda prisiljen hitro ukrepati, če bodo ZDA končno dobile predsednika, ki bo želel spremeniti trend upadanja moči ZDA, še piše Fukuyama.
