Torek, 26. 5. 2026, 13.58
1 mesec, 2 tedna
Putin je na široko odprl vrata za napad Rusije na Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Novi zakon ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zdaj daje polna pooblastila za uporabo vojske za posredovanje v drugi državi, če presodi, da mora ruske državljane v tej državi zaščititi pred aretacijami, pridržanji ali (kazenskimi) pregoni.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal zakon, ki Rusiji omogoča uporabo vojaške sile za "zaščito ruskih državljanov v tujini v primeru aretacije, pridržanja in kazenskega ali drugega pregona". Zakon začenja veljati po mnogo opozorilih evropskih in ameriških obveščevalcev, da bi Rusija pod pretvezo zaščite svojih državljanov lahko izvedla vojaški napad na eno ali več evropskih držav.
Kakšna pooblastila novi zakon daje ruskemu predsedniku?
Zakon, ki ga je ruska duma potrdila 13. maja, Svet federacije pa sedem dni pozneje, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zdaj daje polna pooblastila za uporabo vojske za posredovanje v drugi državi, če presodi, da mora ruske državljane v tej državi zaščititi pred aretacijami, pridržanji ali (kazenskimi) pregoni.
Novi zakon bi se po poročanju ruskih medijev lahko uporabljal v primerih, ko bodo ruske državljane aretirala tuja sodišča, katerih legitimnosti Rusija ne priznava, oziroma ko jih bodo obravnavali mednarodni pravosodni organi, ki jih Rusija ne priznava.
Vladimir Putin je zakon podpisal v času, ko mnogi evropski in ameriški obveščevalci prižigajo alarme, ker naj bi se Rusija pripravljala na vojaške napade na eno ali več evropskih držav. Najpogosteje se omenja Baltik, v prvi vrsti Latvija in Estonija, kjer velik delež prebivalstva predstavlja rusko govoreča skupnost.
Mesto Narva v Estoniji, ki leži tik ob meji z Rusijo, se pogosto omenja kot ena od prvih tarč morebitnega ruskega vojaškega vdora v katero od članic zveze Nato.
Začela naj bi se faza nič
Inštitut za vojne študije (ISW) je že oktobra lani opozoril, da se je v Rusiji že začela tako imenovana faza nič priprav na vojno z Evropo, kar naj bi dokazovala reorganizacija vojaških okrožij na zahodni meji države, vzpostavljanje vojaških baz ob meji s Finsko in povečano število incidentov, kot so vdori ruskih dronov v zračni prostor Nata, motnje signala GPS ter domnevno ruskih sabotaž informacijskih sistemov širom Evrope.
Nemška obveščevalna služba BND je lani poleti opozarjala na možnost ruske vojaške provokacije v baltskih državah, ki bi bila primerljiva z rusko enostransko priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.
Danski obveščevalci so medtem februarja letos svarili, da bi Rusija obsežno vojno v Evropi z napadom na eno ali več držav lahko sprožila v največ petih letih.
Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev Evropi od začetka vojne v Ukrajini grozi z jedrskim uničenjem. Bi takšne grožnje ponavljal tudi v primeru morebitnega ruskega vojaškega vdora v katero od evropskih držav?
Lahko bi uporabili tudi tako imenovano jedrsko izsiljevanje
Nizozemska obveščevalna služba MIVD je aprila letos opozorila, da bi Kremelj v manj kot letu dni po morebitnem končanju sovražnosti v Ukrajini lahko zbral dovolj veliko vojaško silo, da bi lahko v Evropi sprožil regionalni konflikt z zvezo Nato z namenom krhanja enotnosti zavezništva in omejenih ozemeljskih pridobitev.
Nizozemski obveščevalci takrat niso izključili možnosti, da bi Rusija v tem scenariju uporabila tudi jedrsko izsiljevanje oziroma grožnje z napadi z jedrskim orožjem, kar so Rusi že mnogokrat storili med trajanjem vojne v Ukrajini.
