Sreda, 27. 5. 2026, 14.47
1 mesec, 2 tedna
DZ potrdil sklep, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati referenduma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
V sindikalnih centralah v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga.
DZ je danes odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. Sklep je podprlo 48 poslancev, proti jih je bilo 35. V sindikatih so že napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo sklepa.
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Sindikati: To je zakon za razkroj Slovenije
V sindikalnih centralah v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter preostalih rezov.
Ob podpori civilne družbe so minuli teden v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47 tisoč volivcev, a so predlagatelji zakona dva dni pozneje vložili predlog sklepa o nedopustnosti referenduma.
Kot so utemeljili, referendum ni dopusten, ker zakon vključuje davčne določbe. Poleg tega po njihovih navedbah odpravlja protiustavnost, med drugim glede dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih ter glede omejevanja razpolaganja z dobičkom za zasebnike, ki opravljajo koncesijsko dejavnost v zdravstvu.
Predlagatelji zakona: Razpis referenduma ni mogoč
Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ pomisleke nasprotnikov zakona zavrnili in menili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). Dodal je, da interventni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.
Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica. Po drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi referendumsko odločanje o zakonu moralo biti dopustno.
Interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, je dejal Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.
Janez Žakelj
Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) opomnil, da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.
"Gre za grobo zlorabo ustave," pa je sprejemu sklepa nasprotovala Meira Hot (SD).
Meira Hot
Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a kot je dodala, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Vendar se z zakonom problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je opozorila.
Nataša Sukič (Levica in Vesna) je poleg tega zavrnila navedbe predlagateljev o koristih interventnega zakona za vse. "Razbremenil bo en odstotek najbogatejših. Ne bo razbremenil večine zaposlenih, kot lažete," je dejala.
Zakon med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila in začasno za del energentov, ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter odstop od omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.
Sindikati bodo vložili zahtevo za ustavno presojo
V sindikatih so napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo sklepa. Prepričani so, da bi državljani morali imeti možnost neposrednega odločanja o zakonu, ki nakazuje smer upravljanja države in se nanaša na vse. Znova so opozorili tudi na nesprejemljivost novele zakona o delovnih razmerjih.
"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," so v današnji skupni izjavi navedli sindikati.
Pod izjavo so se podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS - Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.
"Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar," so zapisali.
Znova so opozorili tudi na nesprejemljivost novele zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Prepričani so, da gre za nesprejemljiv in nedopusten pritisk na sindikate kot pobudnike referenduma o interventnem zakonu.
