Torek, 26. 5. 2026, 10.48
1 mesec, 2 tedna
Oster spor o sindikatih v DZ: skrajšani postopek za zakon o delovnih razmerjih razburil sindikate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Državni zbor bo o predlogu o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu odločal na sredini izredni seji, predlog novele zakona o delovnih razmerjih pa bo obravnaval po skrajšanem postopku, je sklenil kolegij predsednika DZ. Odločitev je sprožila ostre politične in sindikalne odzive, v zvezi s tem so padale tudi ostre besede. V novi opoziciji v predlogu novele zakona o delovnih razmerjih vidijo kaznovanje sindikatov, v novi koaliciji pa to zanikajo. Odzval se je tudi vodja KS 90, ki izpostavlja, da ni obveznega ali prisilnega članstva v sindikatih.
Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je danes predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel brez razprave, v zvezi s skrajšanim postopkom obravnave predloga novele zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih, pa so padale ostre besede. V novi opoziciji, ki predlagane spremembe zavrača, so poudarili, da je skrajšani postopek obravnave povsem neprimeren.
Predsednik Konfederacije sindikatov: V Sloveniji ni obveznega ali prisilnega članstva
Vodja Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf se je v izjavi za medije obregnil ob razpravo vodje poslancev NSi, SLS in Fokus Janeza Ciglerja Kralja. Ta je namreč na kolegiju dejal, da so spremembe osrednjega delavskega zakona potrebne, ker je sistem obveznega ali prisilnega članstva v organizacijah zasebnega prava neprimeren in ker mora biti članstvo v sindikatih anonimno, da delodajalec ne izvaja pritiskov na delavca. Zavzel se je tudi za odprtje zakona o reprezentativnosti sindikatov.
Kot je izpostavil Volf, v Sloveniji ni obveznega ali prisilnega članstva v sindikatih, saj je članstvo prostovoljno, odtegovanje članarine prek delodajalca pa ni razkritje članstva, temveč tehnična storitev, ki jo delavec odobri sam, tako kot odobri odtegovanje za kredit. Poleg tega članstvo v sindikatih po njegovih besedah deluje kot odvračilni ukrep za morebitne kršitve delovne zakonodaje. "Zato je argument o anonimnosti prazen in zlorabljen," je bil oster.
Sindikalist je še spomnil, da je Cigler Kralj na marčnem sindikalnem predvolilnem soočanju "jasno povedal, da je sam zavezan k socialnemu dialogu, da prihaja iz delavske družine ter da se mu zdi ključno, da se v socialnem dialogu išče ravnotežje z roko v roki v korist družbe, v kateri živimo". Z "buldožerskim pristopom" je zdaj v celoti porušil svoje izjave, je zaključil Volf.
Posebej ga sicer skrbi morebitno odpiranje zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki naj bi pomenilo neposreden poseg v samo arhitekturo socialnega dialoga oziroma v to, kdo sploh sme sedeti za mizo, ko se odloča o pravicah delavcev. "Ko kdo predlaga, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni, je treba jasno povedati, da to pomeni odpiranje vrat političnemu filtriranju, selekciji in discipliniranju sindikatov," je posvaril.
Zahteva po preverjanju reprezentativnosti zgolj sindikatov je po njegovih besedah poskus preoblikovanja socialnega dialoga tako, "da bi bil bolj udoben za delodajalce in politiko, manj pa za delavce". "Je uvod v model, kjer oblast sama izbira, kdo sme biti sindikat in kdo ne. In prav tu se skriva največja nevarnost. Ko oblast enkrat začne posegati v avtonomne družbene institucije, se nikoli ne ustavi pri prvi tarči," je opozoril. "Najprej utišaš sindikate, nato javne medije, nato civilno družbo in na koncu demokracijo," je nadaljeval.
Avšič Bogovič: Madžarski model slabitve moči sindikatov
Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci SDS in NSi predlog vložili, potem ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in za to, da bi ga zaustavili, zbrali več kot 47 tisoč podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem. "Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep," je dejala.
Prepričana je, da se na ta način udejanja t. i. madžarski model slabitve moči sindikatov pod vlado Viktorja Orbana. Na Madžarskem so leta 2024 ukinili avtomatske odtegljaje članarin v javnem sektorju in popolnoma prepovedali sindikalno organiziranje v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi kolektivna pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, je povzela. "Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika," se boji.
Vodja poslanske skupine Levice in Vesne ter sokoordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da je bila Slovenija v 90. letih prejšnjega stoletja zamišljena kot država, ki se postavlja okoli socialnega dialoga. "Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati," je poudaril. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pa gre mimo socialnega dialoga in javne razprave, je pristavil.
V SD za vpis socialnega dialoga v ustavo
Pred "hitenjem, histerijo in maščevalnostjo" je posvarila tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Kot je navedla, spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, "to pa je v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev". Ponovila je, da se v SD zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo, da se ga ne bi več kršilo.
Ne spreminja se veliko materije, je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov. "Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da kdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu," je zatrdila.
Novi opoziciji je ob tem očitala, da je v preteklosti sama "črno na belem omejila stavko" zdravniškega sindikata Fides, s tem ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opraviti med stavko.
Cigler Kralj: Članstvo v sindikatih mora biti anonimno
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj je medtem nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Poudaril je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju in sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je neki delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.
Vodja poslanske skupine Resni.ce Katja Kokot je medtem predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča. Ti podpirajo tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih. Mesarič se je med drugim zavzel za ukinitev ekonomsko-socialnega sveta, češ da sindikalne organizacije "le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost".
Na jutrišnji seji o imenovanju sodnikov
Kolegij je danes sprejel tudi odločitev, da bodo poslanci na sredini izredni seji odločali o več sodniških imenovanjih. Obravnave predlogov v zvezi z etičnim kodeksom pa vodje poslanskih skupin danes niso opravile. Ta točka bo na dnevnem redu ene od prihodnjih sej kolegija.
