Izjemne ženske
Torek, 10. 2. 2026, 16.35
1 mesec, 1 teden
Karierne možnosti in delovni pogoji žensk v znanosti
"V Sloveniji nam ne gre slabo, ne gre nam pa odlično"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Analiza komisije za enake možnosti pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je pokazala, da ob enaki stopnji izobrazbe ženske v znanosti prejmejo povprečno za 12 odstotkov nižje plače.
Čeprav raziskave kažejo, da je Slovenija glede enake udeležbe žensk v znanosti nad povprečjem Evropske unije, je tudi pri nas treba postoriti še veliko, je povedala na okrogli mizi ob 20. obletnici nacionalnega programa L'Oreal-Unesco Za ženske v znanosti predsednica slovenske nacionalne komisije za Unesco in nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Zalaznik (takrat z imenom Maja Makovec Brenčič).
Delež žensk v znanosti se v zadnjih letih sicer povečuje, a razlike med spoloma ostajajo. Analiza komisije za enake možnosti pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je pokazala, da ob enaki stopnji izobrazbe ženske v znanosti prejmejo povprečno 12 odstotkov nižje plače, je med drugim pojasnila predstavnica komisije Majda Pavlin.
Udeleženke okrogle mize o kariernih možnostih in delovnih pogojih žensk v znanosti (njihova imena na fotografiji zaslona)
Še bolj nazorno je ta prepad ponazorila izredna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti Luca Lovrečić, prva slovenska prejemnica štipendije nacionalnega priznanja L'Oreal-Unesco Za ženske v znanosti, ki spodbuja mlade znanstvenice do 35 let pri njihovih doktorskih študijih. "V medicini imamo več zdravnic kot zdravnikov, a je na vodilnih položajih več zdravnikov kot zdravnic," je opozorila univerzitetna diplomirana biologinja, doktorica medicine, specialistka klinične genetike in specialistka laboratorijske medicinske genetike.
Koliko je diskriminacije v slovenski znanosti? Odvisno, koga vprašate!
Analize so pokazale, da so delovna okolja zelo različna, od tistih, kjer diskriminacije v znanosti sploh ne zaznavajo, do tistih, kjer je to očitna težava, je predstavila Majda Pavlin. Pri tem je očitno, da tovrstno diskriminacijo pogosteje zaznavajo ženske kot moški – delež žensk je pri večini oblik več kot dvakrat večji. Delež moških v slovenskem znanstvenem prostoru, ki ne zaznava diskriminacije po spolu, je okrog 20 odstotkov, pri ženskah pa pičlih sedem odstotkov.
izredna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti Luca Lovrečić, prva slovenska prejemnica štipendije nacionalnega priznanja L'Oreal-Unesco Za ženske v znanosti: "V medicini imamo več zdravnic kot zdravnikov, a je na vodilnih položajih več zdravnikov kot zdravnic."
Najbolj drastična razlika glede zaznavanja diskriminacije po spolu je diskriminacija zaradi družinskih obveznosti: zaznalo jo je 12 odstotkov moških in kar 37 odstotkov žensk. Med drugimi oblikami diskriminacije so ženske najpogosteje izpostavile ustvarjanje negativne osebne podobe in dolgotrajna podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, moški pa slabše karierne možnosti.
Diskriminacija ni samo po spolu
A diskriminacija po spolu ni edina – skoraj polovica slovenskih znanstvenikov, ki so komisiji podali svoje odgovore, zaznava nepotizem in pripadnost skupinam kot element diskriminacije. Velik je tudi odstotek tistih, ki zaznavajo izrinjenost starejših in nevoščljivost, zaradi katerih uspešne zavirajo na njihovi poklicni poti, je še povedala.
Ali bi te razmere lahko izboljšali? "Vedno so priložnosti, tudi za hitre spremembe," je prepričana Majda Pavlin. "Transparentnost, jasna in javno dostopna merila pri podeljevanju projektov, kadrovanju, sestavljanju komisij in napredovanja, kajti zdaj raziskovalci na splošno velikokrat ne vemo, kaj se dogaja," je odgovorila.
"Brez notranje motivacije in želje za uspehom ni nič""
Enakovrednost in ne zgolj enakost, je predsednica slovenske nacionalne komisije za Unesco Maja Zalaznik opredelila kot enega od ciljev obsežnejšega in pravičnejšega vključevanja mladih žensk v znanost.
"Vse se začne z notranjo motivacijo in željo za napredovanjem, brez tega ni nič," je poudarila predsednica nacionalnega odbora L’Oréal-UNESCO Špela Zupančič.
Predsednica slovenske nacionalne komisije za Unesco Maja Zalaznik: "Enakovrednost, ne enakost!"
Za ženske v znanosti in prejemnica štipendije Za ženske v znanosti leta 2017 izredna profesorica Špela Zupančič. Dodala je, da so zelo pomembni dejavniki na tej poti predvsem podpora okolja, zagotovljene možnosti financiranja in ne nazadnje pravo razumevanje v domačem okolju.
Odločilna vloga mentorjev
Strokovnjakinja, ki se na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino UKC Ljubljana ukvarja z bolniki z redkimi boleznimi vseh starosti in med drugim sodeluje v okviru Centra za nediagnosticirane redke bolezni – prve tovrstne specializirane enote v širši regiji – je izpostavila odločilno vlogo mentorjev.
"Mentorji naj mladim že na začetku sproti dodeljujejo delne odgovornosti, saj bodo s tem mladi začutili svoj doprinos ekipi." Vodja mora mladim dajati ideje in jih tako usmerjati, zadržane pa spodbujati, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo, je še predlagala: "Pohvaliti jih je treba, kadar si to zaslužijo, in mentorji naj pri objavah strokovnih prispevkov ne jemljejo zaslug mladih zase samo zato, da bi oni sami dobili več pik."
Predsednica nacionalnega odbora L'Oréal-UNESCO Špela Zupančič je poudarila, da so poleg notranje motivacije in želje za uspehom, brez katerih ni uspeha, zelo pomembni dejavniki na tej poti predvsem podpora okolja, zagotovljene možnosti financiranja in nenazadnje pravo razumevanje v domačem okolju.
Katere obetavne mlade slovenske znanstvenice se bodo pridružile 55 dozdajšnjim nagrajenkam?
Okrogla miza pod taktirko partnerjev nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v sodelovanju s komisijo za enake možnosti na področju znanosti pri tem ministrstvu se je odvila pred mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti ter ob 20. obletnici omenjenega nacionalnega programa v Sloveniji, ki je v Sloveniji do zdaj prepoznal in finančno podprl 55 uspešnih in obetavnih mladih znanstvenic. Po vsem svetu je okrog štiri tisoč prejemnic te štipendije, med katerimi je do danes sedem prejelo Nobelovo nagrado.
Letošnje nagrajenke bodo razglasili 4. marca na slavnostni podelitvi na Ljubljanskem gradu.
