Izjemne ženske
Četrtek, 6. 3. 2025, 19.26
2 uri, 26 minut
Letošnje nagrajenke nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti"
S čim so prepričale te tri mlade slovenske znanstvenice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Doktorske kandidatke na svojih raziskovalnih področjih, ki so s svojim vrhunskim delom prepričale ocenjevalno komisijo::od leve proti desni: Manca Peskar, Sara Orehek in Tajda Klobučar
Za odličnost njihovega raziskovanja bodo letos nagrajene molekularna biologinja Tajda Klobučar, raziskovalka na področju biomedicine Sara Orehek in kognitivna nevroznanstvenica Manca Peskar.
Program "Za ženske v znanosti" je letos prepoznal nove tri obetavne vrhunske slovenske raziskovalke, ki so s svojo znanstveno vizijo lahko navdih mladim dekletom, ki razmišljajo o podobni poklicni in znanstvenoraziskovalni poti.
"Očitno je, da še vedno potrebujemo promocijo žensk v znanosti," je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Igor Papič.
Za letošnje nagrade se je potegovalo 37 raziskovalk s področij biologije, medicine, farmacije, biokemije in fizike, od leta 2006, ko izvajajo program L'Oreal-UNESCO "Za ženske v znanosti", so tako nagradili 55 slovenskih znanstvenic. Letošnje nagrajenke bodo kot podporo za svojo znanstveno odličnost prejele po pet tisoč evrov, diplome pa jim je podelil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Nacionalnemu odboru za program L’Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti" od februarja predseduje izr. prof. dr. Špela Zupančič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je bila med pripravo svoje doktorske disertacije tudi sama leta 2017 prejemnica tega priznanja.
"Vprašati se moramo, kaj je naš namen, kako pomagati sočloveku, družbi in naravi. Moramo biti pogumne. Zelo pomembno je tudi, da smo navdih druga drugi," je dejala Špela Zupančič s s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Preplet RNA in proteinov za napredna zdravljenja
Molekularna biologinja Tajda Klobučar proučuje celico, zlasti preplet RNA in proteinov, ki vplivajo na izražanje genov v razvoju celic. Ta spoznanja prispevajo k razumevanju ključnih mehanizmov za usmerjanje normalnega razvoja zarodka in razvoju zdravljenj za bolezni na ravni RNA.
"Odkrivamo nova spoznanja, kako deluje celica," je dejala molekularna biologinja Tajda Klobučar.
Svojo doktorsko disertacijo Identifikacija in analiza dinamičnih zvezdišč RNA v zgodnjem mišjem embrionalnem razvoju pripravlja v Laboratoriju za RNA omrežja na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu v sodelovanju s sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Med tem je opravila tudi več študijskih obiskov v tujini, predvsem v Nemčiji, na Švedskem in Portugalskem.
Imunologija in sintezna biologija skupaj proti raku
Sara Orehek raziskuje na področju biomedicine, natančneje imunoterapije raka. S svojim delom prispeva k razvoju inovativnih terapevtskih pristopov za zdravljenje rakavih obolenj in izboljšanju protitumorske imunosti, kar dosega z združevanjem znanj in izsledkov imunologije in orodij sintezne biologije.
"Uspelo nam je dokazati, da naš pristop deluje na različnih vrstah raka, ne glede na izvor," je dejala Sara Orehek, ki raziskuje na področju biomedicine, natančneje imunoterapije raka.
Doktorsko disertacijo z naslovom Aktivacija protitumorske imunosti z načrtovano imunogeno celično smrtjo pripravlja na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani, glavni namen pa je v tumorskih celicah izzvati posebno vrsto celične smrti, imenovano imunogena celična smrt, ki ne le uniči rakave celice, ampak tudi sprosti signale, ki aktivirajo imunski sistem in ga usmerijo proti tumorju.
Za lažje življenje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo
Kognitivna znanstvenica Manca Peskar si prizadeva izboljšati kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, drugo najpogostejšo nevrodegenerativno motnjo. Njene raziskave potekajo med gibanjem in zato v naravnejših razmerah ter tako usmerjajo razvoj naprednejših terapevtskih pristopov za podaljšanje avtonomije in preprečevanje poškodb pri osebah v Parkinsonovo boleznijo.
"Ta razmeroma nova tehnologija, ki jo uporabljamo, omogoča vpogled v še neodkrite bolezenske mehanizme Parkinsonove bolezni," je dejala kognitivna znanstvenica Manca Peskar.
Doktorsko disertacijo z naslovom Raziskovanje možganskih dinamik pri kontroli vedenja: Elektrofiziološki markerji Parkinsonove bolezni pri ohranjanju ravnotežja in hoji z uporabo Mobilnega slikanja možganov in telesa (MoBI) opravlja v okviru mednarodnega projekta TwinBrain na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, na doktorski študij pa je vpisana na Tehniški univerzi v Berlinu.
Znanost potrebuje več žensk
Slovenija še vedno zaostaja po zastopanosti žensk v znanosti in raziskavah. Po podatkih zadnjega poročila UNESCO "Razlika med spoloma v znanosti: stanje in trendi" iz leta 2024, kjer so zbrani podatki vse od leta 1996 za kar 147 držav z vsega sveta, je leta 2021 delež raziskovalk na svetovni ravni znašal le 31,7 odstotka, v Sloveniji pa je dosegel 34,4 odstotka. Čeprav nad svetovnim povprečjem, je slovenski delež pod povprečjem srednje in vzhodne Evrope in daleč od povprečja osrednje Azije, kjer je ta delež 49,6 odstotka.
Zaznani napredek pri vključevanju žensk v znanost je še počasnejši, ker le manj kot polovica držav redno zagotavlja ta podatke, kar še poudarja pomen spodbujanja enakosti spolov (tudi) v znanosti.
Obsežna podpora mladim obetavnim znanstvenicam
Za priznanje in nagrado nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti" se lahko potegujejo študentke zadnjega leta doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine. Program je del širšega partnerstva s tremi samostojnimi programi podpore znanstvenicam, ki zajema 53 nacionalnih in mednarodnih programov, v katerih so od leta 1998 nagradili več kot 4.400 znanstvenic iz 140 držav po vsem svetu.
Izbor nagrajenk opravi ocenjevalna skupina, v kateri so višja znan. sod. dr. Mateja Manček Keber, prof. dr. Mojca Lunder in izr. prof. dr. Mirijam Vrabec, ter nacionalni odbor, v katerem so izr. prof. dr. Luca Lovrečić, prof. dr. Oto Luthar, prof. dr. Alenka Malej, dr. Majda Pavlin, prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik, dr. Mirka Trajanova, Maximiliano Frenza in izr. prof. dr. Špela Zupančič.
