Volitve 2026
Četrtek, 5. 3. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Od zgodovinskega premika v športu do slovenskega preboja v vesolju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v mandatu ministra Matjaža Hana razdelilo 1,2 milijarde evrov razvojnih sredstev.
Ko je Matjaž Han prevzel ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, je prevzel resor, ki združuje različne svetove. Od reševanja podjetij v krizah in skrbi za turistično gospodarstvo do dolgoročnih investicij v športno infrastrukturo in koordinacije slovenskih ambicij v vesolju. V štirih letih se je izkazalo, da je prav ta nenavadna kombinacija področij omogočila številne premike. Za gospodarstvo, turizem in šport je bilo na voljo 1,2 milijarde evrov razvojnih sredstev, ki bodo po oceni resorja krojili razvoj Slovenije v naslednjem desetletju.
Eden izmed prebojnih premikov ministrstva se je zgodil na področju športa. Sredstva, ki so jih preko Letnega programa športa namenili športnim programom, so se v zadnjih treh letih skoraj podvojila. Številke so najbolj zgovorne: v primerjavi z letom 2022 je bil porast kar 132‑odstoten. S tem se je bistveno okrepila podpora programom za otroke in mladino, za invalide in starejše, za vrhunski šport ter za rekreativne dejavnosti. Ministrstvo je podprlo več kot tristo projektov na področju športne infrastrukture v skupni višini 68 milijonov evrov, celotna vrednost investicij pa skupaj presega 242 milijonov evrov. Za temelje teh naložb je poskrbel zakon iz leta 2022, ki je prvič omogočil stabilno financiranje športne infrastrukture po vsej državi.
Revolucija v vesoljski politiki: od ESA do Artemisa
Drugi veliki premik se je zgodil v vesoljski politiki. Slovenija je v tem mandatu prvič dobila celovito institucionalno in strateško oporo za svoje ambicije. Vstop Slovenije kot polnopravne članice v Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) 1. januarja 2025 je bil simbolen in praktičen prelom. Ustanovljena je bila Slovenska vesoljska pisarna, sprejeta je bila prva nacionalna vesoljska strategija do leta 2030, ustanovljen je bil izobraževalni center ESERO (European Space Education Resource Office), Slovenija pa se je pridružila tudi ameriškemu vesoljskemu programu Artemis. Proces, ki se je začel s podpisom sporazumov in krepitvijo sodelovanja med univerzami, podjetji in državo, je kulminiral z vključitvijo v mednarodne programe, ki presegajo okvire evropskega prostora. Že prej, leta 2022, je v vesolje poletel satelit TRISAT‑R, ki je simbolično nakazal smer, v katero je država želela iti.
Matjaž Han ob začetku polnopravnega članstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Vrh med Slovenijo in ESA se je pred dobrim letom dni odvijal v Rimskih termah.
Največji investicijski cikel v zgodovini slovenskega turizma
Medtem ko se je vesolje, odpiralo je turizem doživljal eno svojih najbolj intenzivnih razvojnih obdobij. Začel se je največji investicijski cikel v zgodovini slovenskega turizma. S 121 milijoni evrov evropskih in domačih sredstev je ministrstvo spodbudilo za 278 milijonov evrov investicij v gorske centre, javno turistično infrastrukturo in nastanitve z višjo dodano vrednostjo. Ključen premik je bila preobrazba smučarskih centrov v celoletne destinacije, kar je bila ena od osrednjih strateških ambicij resorja.
Slovenija je hkrati dosegla tudi izjemen politični uspeh. Leta 2025 je bila prvič izvoljena v izvršni svet UN Tourism, novembra istega leta pa je postala njegov prvi podpredsedujoči predstavnik. Ministrstvo je vzpostavilo tudi Nacionalno informacijsko središče za turizem, ki je prvič združilo vse ključne analitične podatke o turističnih tokovih na enem mestu.
Krizno upravljanje: poplave, energetska kriza in pomoč gospodarstvu
Mandat je obenem zaznamovalo krizno upravljanje. Po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 je ministrstvo prevzelo ključno vlogo pri pomoči gospodarstvu. Do druge obletnice poplav je bilo izplačanih več kot 142 milijonov evrov, od tega četrtina v obliki predplačil za nujno pomoč in preostanek kot povračila škode. Podjetjem, ki jih je prizadela energetska kriza, pa je država namenila dodatnih 255 milijonov evrov. Vse skupaj je pomenilo eno najobsežnejših intervencij države v gospodarski panogi v zadnjem desetletju.
Spodbujanje investicij in tehnologije
A mandat ni bil zanimiv le po krizah, temveč tudi po ambicioznih investicijah. Podpisani so bili trije memorandumi za največje nove industrijske projekte v zadnjih letih. Lekov napredni center za biološka zdravila v Lendavi, vrednost 617 milijonov evrov, nova tovarna Palfingerja v Ormožu, vredna 70 milijonov evrov, in Revozova naložba v proizvodnjo električnih vozil v Novem mestu, v višini 123 milijonov evrov.
Vzporedno je država zagnala tudi strateški program Misija GREMO, ki naj bi pomenil preboj Slovenije na področju električne mobilnosti in baterijskih tehnologij. Do konca mandata so bile sklenjene štiri ključne pogodbe, vredne skoraj 70 milijonov evrov.
Nov zagon tradicionalnih panog: les in rokodelstvo dobita sistemsko podporo
Posebna pozornost ministrstva je bila namenjena tradicionalnim industrijam, predvsem lesu in rokodelstvu. Okoli 200 projektom v lesnopredelovalni industriji je bilo namenjenih 41 milijonov evrov za posodobitev in dvig dodane vrednosti, kar se je odrazilo tudi v rasti produktivnosti. Rokodelstvo je prvič dobilo sistemsko zakonsko zaščito in finančne spodbude v višini 1,5 milijona evrov, kar doslej ni bila praksa.
Za spodbujanje rabe lesa in lesarstva je bilo prek razpisov in promocij od leta 2022 do 2025 namenjenih več kot pet milijonov evrov sredstev.
Najpomembnejši sprejeti zakoni ali reforme
Na zakonodajnem področju je ministrstvo vodilo enega najbolj obsežnih reformnih ciklov v zadnjih letih. Sprejeti so bili novi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, zakon o gostinstvu, zakon o državnih blagovnih rezervah, zakon o Kobilarni Lipica, zakon o poslovnem registru, zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva in zakon o poštnih storitvah. Spremenjen je bil zakon o gospodarskih družbah in zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo.
Visoka realizacija proračuna, izzivi pri črpanju evropskih sredstev
Finančno je ministrstvo zaključilo mandat z visoko realizacijo proračuna – od 89 do 100 odstotkov pri integralnih sredstvih – ter z razdelitvijo 1,08 milijarde evrov nepovratnih sredstev in skoraj 360 milijonov evrov različnih posojilnih oblik. Učinkovitost porabe je bila visoka, a dinamika izvajanja sredstev EU je bila zaradi birokratskih izzivov v letu 2024 slabša, z 49‑odstotno realizacijo.
V času mandata aktualne vlade je bilo dodeljenih 1,08 milijarde evrov spodbud v obliki nepovratnih sredstev, namenjenih razvoju gospodarstva, turizma in športa. Prek posojilnih skladov je bilo dodeljenih 359,5 milijona evrov povratnih sredstev, sofinanciranih iz proračunskih virov in sredstev SID banke ter 171,9 milijona evrov povratnih sredstev EU in sredstev iz ponovne porabe. Ta sredstva so bila dodeljena v obliki posojil, lastniškega kapitala ter garancij za posojila.
Kljub številnim dosežkom je ostal vsaj en pomemben nedokončan projekt. Zakon o razvojnih kadrih, ki bi Sloveniji omogočil privabljanje vrhunskih mednarodnih talentov in konkurenčnejše pogoje za visokotehnološko industrijo. Zaradi neusklajenosti med resorji, predvsem na področju davčne politike, zakon ni bil sprejet.
