Srečanje Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada: Doseči moramo resnično zmago!

20.36 Netanjahu priznal pomanjkljivosti in napake po napadu Hamasa

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes priznal pomanjkljivosti in napake v odzivu izraelskih sil na napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas in dodal, da bo tudi sam moral podati odgovore na pomanjkljivosti. Obljubil je, da bodo storili vse, da talce vrnejo domov, in potrdil, da se Izrael pripravlja na kopensko invazijo na Gazo.

"Krivdo bomo preučili in vsi bodo morali podati odgovore, tudi jaz. Toda vse to se bo zgodilo pozneje. Kot predsednik vlade sem odgovoren za zagotovitev prihodnosti države," je v televizijskem nagovoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Netanjahu.

Poudaril je, da si Izrael po najboljših močeh prizadeva za vrnitev talcev, ki jih je zajel Hamas. Ob tem pa je tudi potrdil, da se Izrael pripravlja na kopensko invazijo na Gazo. Podrobnosti o invaziji ni podal, navedel je le, da bo odločitev o tem, kdaj začeti kopensko invazijo, sprejel poseben vladni vojni kabinet, poroča britanski BBC.

Da so bile v odzivu izraelskih sil na napad Hamasa storjene napake, je sicer že 12. oktobra priznal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. V luči tega je takrat pozval k oceni ravnanja vojske.

18.30 Guterres šokiran nad napačno razlago njegovih besed o Izraelu in Palestincih

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes dejal, da je šokiran zaradi napačne razlage njegovih torkovih besed v Varnostnem svetu ZN o spopadih med Izraelci in Palestinci, ki so Izrael tako razjezile, da je veleposlanik Gilad Erdan zahteval njegov odstop.

"Napačna razlaga nekaterih mojih včerajšnjih besed v Varnostnem svetu ZN me je šokirala – kot da bi opravičeval teroristične napade Hamasa," je, kot so sporočili iz ZN, izjavil Guterres.

Na zasedanju Varnostnega sveta je v torek med drugim obsodil kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Gazi in pojasnil, da do napadov Hamasa na Izrael – ki jih je obsodil – ni prišlo v praznem prostoru, saj so Palestinci 56 let podvrženi izraelski okupaciji.

"Govoril sem o pritožbah Palestincev in ob tem jasno povedal, da te ne morejo opravičiti grozljivih napadov Hamasa," je danes izjavil Guterres po tem, ko je izraelski zunanji minister Eli Cohen v torek odpovedal njuno napovedano srečanje.

17.44 Francija bo v Gazo poslala vojaško ladjo za podporo bolnišnicam

Francija bo na jugovzhod Sredozemskega morja poslala vojaško ladjo, je danes v Egiptu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. S tem naj bi zagotovila podporo bolnišnicam v Gazi, ki jim zaradi izraelskega bombardiranja in obleganja grozi propad. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je medtem izpostavil številne civilne žrtve v Gazi.

Ladja francoske mornarice bo v naslednjih 48 urah zapustila Toulon, Francija pa bo poleg tega v Egipt poslala letala z medicinsko opremo, ki jo bodo nato prepeljali v Gazo, je Macron dejal na skupni novinarski konferenci v Kairu, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem.

Ob tem je francoski predsednik zanikal "dvojne standarde" svoje države pri odzivih na konflikt med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas.

"Mednarodno pravo velja za vse, Francija pa je nosilka univerzalnih vrednot humanizma," je odgovoril na obtožbe več arabskih voditeljev, da zahodne države zanemarjajo žrtve in trpljenje na palestinski strani.

"Vsa življenja so enaka, vse žrtve si zaslužijo naše sočutje in trajno zavezanost pravičnemu in trajnostnemu miru na Bližnjem vzhodu," je dodal Macron, ki je v torek obiskal tudi Izrael.

V pogovorih s tamkajšnjim političnim vodstvom je med drugim izrazil solidarnost Francije z Izraelom v boju s terorizmom in kot cilj izpostavil izpustitev vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas. Kasneje se je v Ramali sestal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in poudaril, da trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica Palestincev do države. Abas pa je obsodil izraelske zračne napade in pozval h koncu izraelske agresije na Gazo.

Podoben poziv je danes izrazil tudi egiptovski predsednik Al Sisi, ki je posvaril pred kopensko ofenzivo, na katero naj bi se pripravljale izraelske oborožene sile.

Na skupni novinarski konferenci z Macronom je povedal, da je v njunih pogovorih izpostavil "skoraj šest tisoč civilnih žrtev, med katerimi je polovica otrok" in dodal, da bi kopenska ofenziva na Gazo to število še znatno povečala.

14.42 Erdogan odpovedal obisk Izraela

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes dejal, da bo odpovedal načrtovan obisk v Izraelu zaradi "nehumane vojne" proti Palestincem na območju Gaze. Erdogan se je po izbruhu spopadov med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas sprva odzival zadržano, v zadnjem času pa so se njegove kritike zaostrile.

"Imeli smo pripravljen projekt odhoda v Izrael, vendar je bil odpovedan," je danes dejal Erdogan. Dodal je, da na Hamas gleda kot na "osvoboditelje", ki se borijo za svojo zemljo in pravice. Ob tem ni sporočil, kdaj naj bi načrtoval zdaj očitno odpovedani obisk v Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Erdoganove izjave se je nato danes z ostro kritiko odzvalo izraelsko zunanje ministrstvo. "Poskusi turškega predsednika, da bi zagovarjal teroristično organizacijo, in njegove hujskaške izjave ne bodo spremenile grozot, ki jih je videl ves svet," so zapisali v izjavi.

Turški predsednik se je septembra ob robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar je privedlo do ugibanj o otoplitvi diplomatskih odnosov med državama. Ti so zamrznjeni od leta 2010, ko je bilo v izraelski raciji proti turški humanitarni ladji ubitih deset civilistov.

"Imeli smo dobre namene, vendar jih je Netanjahu zlorabil. Če bi nadaljeval z dobrimi nameni, bi lahko bili naši odnosi drugačni, zdaj pa se to žal ne bo zgodilo," je danes dejal Erdogan, ki naj bi se v soboto v Istanbulu udeležil množičnega zborovanja za palestinske pravice.

13.29 V Libanonu potekalo srečanje Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada

Voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala se je na neznani lokaciji v Libanonu srečal z visokimi uradniki palestinskih oboroženih gibanj Hamas in Islamski džihad, je danes sporočila ta šiitska organizacija. Na srečanju so razpravljali o doseganju "resnične zmage" v vojni z Izraelom, ki medtem nadaljuje obstreljevanje tako Gaze kot juga Libanona.

V izjavi za javnost je Hezbolah sporočil, da sta se drugi človek Hamasa Saleh al Aruri in voditelj palestinskega Islamskega džihada Ziad Nakhale z Nasralo pogovarjala o "nedavnih dogodkih v regiji, predvsem pa Palestini", ob tem pa so izpostavili, da mora "os odpora", kot so se sami poimenovali, storiti vse, kar je mogoče, da ustavi "brutalno agresijo" Izraela in doseže "resnično zmago".

Predstavniki treh gibanj so se strinjali, da se bodo še naprej vsakodnevno usklajevali, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V odziv na napad Hamasa in Islamskega džihada 7. oktobra so izraelske sile začele obleganje in silovito obstreljevanje Gaze, v katerem so doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubile najmanj 5.791 ljudi. V tem času je Izrael okrepil tudi svoje vojaške dejavnosti na zasedenem Zahodnem bregu, spričo medsebojnega obstreljevanja s Hezbolahom pa je odredil evakuacijo več krajev ob severni meji.

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, so iz Hezbolaha tudi danes poročali o izraelskih napadih na jugu Libanona, pri čemer naj bi ena raketa padla v bližino tam prisotnih modrih čelad. Iz misije ZN Unifil teh navedb še niso komentirali.

10.49 IMF: Vojna že vpliva na gospodarstva v regiji

Vojaški konflikt med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas že uničuje gospodarstva sosednjih držav, je na savdskem forumu vlagateljev dejala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Kot je izpostavila, negotove razmere močno vplivajo na turistično dejavnost.

"Če pogledamo sosednje države – Egipt, Libanon, Jordanijo –, se vplivi vojne že vidijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Rijadu dejala Georgieva. Kot je dodala, je v že tako napetem svetu vse več nervoze.

Številne države Bližnjega vzhoda so močno odvisne od turizma. "Negotovost je ubijalec turističnih tokov," je poudarila Georgieva in pojasnila, da je to tudi ovira za vlagatelje.

Kot je navedla, se zaradi vojne dražijo tudi stroški zavarovanj, prav tako pa obstaja tveganje še večjega števila beguncev v državah, kjer jih je že tako veliko.

10.02 Izraelski rezervisti jezni na sina Benjamina Netanjahuja

Izraelski rezervisti, ki so se pridružili vojni proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, so obsodili ravnanje sina izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ker je ostal v ZDA in se ni vrnil v Izrael. Na stotine Izraelcev se je namreč po 7. oktobru vrnilo v domovino, potem ko je država v največji mobilizaciji v zgodovini Izraela rekrutirala več kot 300 tisoč rezervistov.

Najstarejši Netanjahujev sin Yair se je v začetku leta preselil na Florido. Pri 32 letih izpolnjuje pogoje za vojaškega rezervista, obveznost se namreč konča pri 40 letih. "Yair uživa v svojem življenju v Miami Beachu, medtem ko sem jaz na fronti," je za The Times dejal eden izmed rezervistov, ki je zaradi varnosti želel ostati neimenovan.

Fotografija izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in njegovega sina Yarija iz leta 2015. Foto: Guliverimage Neimenovani prostovoljec, ki se bori na izraelski severni fronti, je za The Times povedal, da to med rezervisti povzroča nezaupanje in jezo. "Mi smo tisti, ki smo zapustili svoje službe, svoje družine, svoje otroke, da zaščitimo svoje družine doma in državo. Naši bratje, naši očetje, naši sinovi, vsi gredo na fronto, a Yaira še vedno ni tukaj. Ne pomaga graditi zaupanja v vodstvo države," je dejal.

Yair je sicer opravil obvezno služenje vojaškega roka in delal v enoti tiskovnega predstavnika izraelskih obrambnih sil (IDF). V ZDA se je preselil po polemiki glede njegovih dejavnosti na družbenih medijih. Premierjev sin je sprožil javno negodovanje, potem ko je več sto tisoč Izraelcev, ki so protestirali proti vladnim pravosodnim reformam, označil za "teroriste" in obtožil ZDA, da financirajo nemire.

8.42 Tarča izraelskih napadov tudi Zahodni breg in Sirija

Izraelska vojska je tudi ponoči nadaljevala zračno obstreljevanje območja Gaze in po navedbah tamkajšnje vlade skrajnega palestinskega gibanja Hamas ubila najmanj 80 ljudi, več sto je ranjenih. Izraelska vojska je obstreljevala tudi mesto Dženin na Zahodnem bregu, kjer so izbruhnili spopadi. Zračne napade je izvedla tudi v Siriji.

O letalskih napadih na območju Gaze izraelska vojska še ni poročala, je pa sporočila, da je blizu Dženina na zasedenem Zahodnem bregu ponoči izvedla napade z brezpilotnimi letali med spopadi s Palestinci. Ti so po njenih navedbah izbruhnili, ko so na izraelsko patruljo blizu tamkajšnjega begunskega taborišča "oboroženi teroristi" začeli streljati in metati bombe, poroča britanski BBC.

Dodali so, da je eden od dronov "zadel teroriste" in da pri tem noben izraelski vojak ni bil poškodovan. Palestinski mediji pa so danes poročali, da so bili v izraelskem zračnem napadu na območju ubiti trije ljudje, več pa ranjenih. Po njihovih navedbah je izraelsko letalo izstrelilo najmanj dve raketi na skupino ljudi blizu begunskega taborišča v Dženinu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (OCHA) je bilo od začetka vnovične zaostritve nasilja med Izraelom in Hamasom na Zahodnem bregu ubitih najmanj 95 Palestincev.

OCHA je pred tem danes zjutraj ob sklicevanju na podatke palestinskih oblasti tudi sporočila, da je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih na območje Gaze ubitih 704 Palestincev, od tega 305 mladoletnikov, ter da je to največje število smrtnih žrtev v enem dnevu od začetka sovražnosti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Po palestinskih podatkih je bilo v izraelskih napadih od začetka novih sovražnosti na območje Gaze ubitih že skoraj šest tisoč ljudi, med njimi je po podatkih Unicefa najmanj 2.360 otrok. Več tisoč ljudi je bilo ranjenih. Izrael napade izvaja po tem, ko so pripadniki Hamasa v napadu 7. oktobra ubili 1.400 ljudi in zajeli okoli 200 talcev.

Izraelska bojna letala pa so danes izvedla napade tudi na vojaško infrastrukturo in raketomete sirske vojske v Siriji, je sporočila izraelska vojska in dodala, da je s tem odgovorila na torkovo raketno obstreljevanje sirske vojske.

8.32 Bolnišnice v Gazi zapirajo oddelke: "Stanje je katastrofalno"

Dopisnik britanskega BBC iz Gaze je zatrdil, da so bolnišnice v Gazi zaradi pomanjkanja goriva zaprle vse oddelke, razen urgentnih. "Večina drugih oddelkov v bolnišnici je zaprtih, ker želijo zmanjšati porabo goriva, ki ga potrebujejo za delovanje generatorjev," je sporočil dopisnik BBC Rushdi Abualouf.

Dojenček v inkubatorju v bolnišnici v Gazi. Foto: Reuters "Bolnišnično osebje je osredotočeno le na reševanje življenj," je pojasnil. Pacienti, ki potrebujejo zdravljenje, kot je dializa ledvic, tega še vedno prejemajo. Gre za katastrofalno situacijo, je še opozoril.

7.44 Slovenija pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v Gazi

Na odprtem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki je v torek potekalo na ministrski ravni, je govorila tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic. V imenu Slovenije je pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v konfliktu med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Štigličeva, ta se je zasedanja udeležila v imenu Slovenije, ki je pred skorajšnjim prevzemom nestalnega sedeža v Varnostnem svetu v njem opazovalka, je opozorila na nemogoče humanitarne razmere na območju Gaze. Izpostavila je, da je "nujno potrebna humanitarna prekinitev ognja ali premor, da se pomoč hitro, trajno in varno dostavi in razdeli tistim, ki jo potrebujejo". Zaradi kroničnega pomanjkanja osnovnih dobrin in dostopa do kritične infrastrukture je posvarila pred človeško katastrofo v Gazi.

Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic je na zasedanju VS ZN izrazila zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu in obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael. Foto: Matic Prevc/STA Poudarila je, da bo Slovenija še naprej podpirala nepogrešljivo delo Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), tudi z nedavnim povečanim financiranjem agencije, so danes sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Izrazila je zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu in obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael. "Slovenija podpira pravico Izraela do samoobrambe, ki pa mora biti skladna z mednarodnim pravom in slediti načelu proporcionalnosti," je poudarila.

Izrazila je polno podporo Slovenije prizadevanjem ZN z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresom na čelu za zaščito civilistov in preprečevanje širšega konflikta v regiji. V tej luči je regionalne akterje pozvala k sodelovanju in konstruktivnemu dialogu ter pozdravila vrh za mir v Kairu.

Opozorila je tudi na zdravstveno in humanitarno osebje na terenu, ki v konfliktu plačuje najvišjo ceno za ohranitev človeškega dostojanstva. Slovenija se je ob tem pridružila pozivom k neodvisni preiskavi napada na bolnišnico Al Ahli v mestu Gaza, v katerem je bilo ubitih več sto ljudi.

Pozvala je tudi k obuditvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa s ciljem doseganja trajne rešitve dveh držav.

6.45 Izraelski veleposlanik pri ZN Guterresa pozval k odstopu

Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan je generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa pozval k odstopu, ker je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu dejal, da je treba dejanja gibanja Hamas videti v kontekstu desetletij izraelskega zatiranja Palestincev.

"To je čisto obrekovanje," je dejal Erdan in dodal, da bi moral Guterres zaradi izjave, da do dejanj Hamasa ni prišlo iz nič, odstopiti. Erdan je dejal, da Guterresu ni mar za trpljenje izraelskih civilistov in da poskuša opravičiti terorizem.

Izraelski zunanji minister Eli Cohen, ki se je udeležil zasedanja Varnostnega sveta ZN, je kasneje protestno odpovedal srečanje z Guterresom. "Po 7. oktobru ni prostora za uravnotežen pristop. Hamas je treba izbrisati z obličja zemlje," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Cohen sporočil prek družbenih medijev.

Novice Objavljen posnetek predaje dveh talk iz rok Hamasa

Guterres je večkrat kritiziral izraelsko neusmiljeno bombardiranje Gaze, potem ko so pripadniki Hamasa 7. oktobra napadli judovsko državo, ubili 1.400 ljudi in zajeli 200 talcev. Izraelsko bombardiranje je glede na palestinske vire zahtevalo že skoraj 6.000 mrtvih.

Guterres je v Varnostnem svetu dejal, da so Palestinci 56 let podvrženi zatiranju, izgubljajo ozemlje, trpijo zaradi nasilja, gospodarstvo je zatrto, ljudje so razseljeni, njihovi domovi uničeni, upanje na politično rešitev pa usiha.

Takoj nato je dodal, da to ne more opravičiti dejanj Hamasa, vendar pa dejanja skrajnega gibanja prav tako ne morejo opravičiti kolektivnega kaznovanja Palestincev.