Izraelske sile širijo kopensko operacijo v Gazi

Footage showing the Impact Site of an Unknown Missile which Struck the Coastal Town of Taba, Egypt tonight. pic.twitter.com/4KbPKApAfh

— OSINTdefender (@sentdefender) October 27, 2023

20.17 Izraelska vojska "širi kopenske operacije" v Gazi

Izraelske sile širijo svoje kopenske operacije na območju Gaze in krepijo obstreljevanje te palestinske enklave, je danes sporočila izraelska vojska. Vodstvo palestinskega gibanja Hamas je medtem sporočilo, da je Izrael danes prekinil komunikacije in večino internetnih povezav v enklavi. Ocenilo je, da gre za ukrep z namenom "izvajanja pobojev".

"Po seriji napadov v zadnjih dneh kopenske sile nocoj širijo kopensko operacijo," je v televizijskem nagovoru sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari in dodal, da bodo izraelske sile nadaljevale obstreljevanje Gaze.

Vodstvo Hamasa, ki nadzoruje Gazo, je medtem sporočilo, da je Izrael danes "prekinil komunikacije in večino internetnih povezav" v enklavi. Ob tem je Izrael obtožilo, da je ta ukrep sprejel z namenom "izvajanja pobojev s smrtonosnimi povračilnimi napadi iz zraka, kopnega in morja", poročajo tuje tiskovne agencije.

Palestinska ponudnika telekomunikacijskih storitev Jawwal in Paltel sta prekinitev potrdila. "Močno bombardiranje v zadnji uri je uničilo vse preostale mednarodne poti, ki povezujejo Gazo z zunanjim svetom," je ob tem na Facebooku zapisal Jawwal, potem ko je bil sever palestinske enklave tarča močnega izraelskega obstreljevanja.

Palestinsko združenje Rdečega polmeseca je sporočilo, da te motnje oziroma prekinitev vplivajo na klice v sili in "ovirajo prihod reševalnih vozil k ranjencem". "Popolnoma smo izgubili stik z operativno sobo na območju Gaze in vsemi našimi ekipami, ki tam delujejo," je združenje zapisalo na družbenem omrežju X.

Kmalu zatem je Hamas v izjavi za javnost mednarodno skupnost pozval, naj nemudoma ukrepa in ustavi izraelsko bombardiranje Gaze. "Arabske in muslimanske države ter mednarodno skupnost pozivamo, naj prevzamejo odgovornost in nemudoma ukrepajo ter ustavijo zločine in serijo pobojev nad našim ljudstvom," je zapisalo gibanje.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem vnovič pozval k humanitarni prekinitvi ognja, brezpogojni izpustitvi vseh talcev, ki jih je Hamas zajel po napadu na Izrael 7. oktobra, in omogočanju dostave življenjsko pomembnih zalog v Gazo.

"Trpljenje se iz minute v minuto povečuje. Brez temeljite spremembe se bodo prebivalci Gaze soočili s plazom človeškega trpljenja brez primere," je Guterres opozoril na omrežju X in dodal, da so potrebe ljudi v Gazi zdaj "večje kot kadarkoli prej".

Izraelska vojska v odziv na vdor Hamasa na izraelska ozemlja že skoraj tri tedne oblega in obstreljuje Gazo. Pri tem je bilo po podatkih palestinske strani doslej v enklavi ubitih več kot 7.300 ljudi. V napadih Hamasa, ki je med vdorom zajel 229 talcev, je bilo v Izraelu ubitih 1.400 ljudi, od tega 310 izraelskih vojakov.

19.41 Ob libanonsko-izraelski meji se nadaljujejo spopadi in obstreljevanje

Izraelska vojska je danes obstreljevala več vasi na libanonski strani meje med Izraelom in Libanonom, potem ko so pripadniki proiranskega gibanja Hezbolah napadli več oporišč izraelskih sil v bližini meje. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) medtem opozarja, da je zaradi nasilja v Libanonu skoraj 30 tisoč ljudi zapustilo svoje domove.

Izraelska vojska je danes sporočila, da so "teroristi iz Libanona streljali na enote izraelske vojske na območju skupnosti Avivim in kibuca Misgav Am na severu Izraela". Poročil o smrtnih žrtvah ali ranjenih ni bilo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem se je na protestu v Bejrutu zbralo več sto ljudi, med njimi tudi privrženci gibanja Hezbolah, da bi izrazili solidarnost z Gazo. Množica, ki je nosila zastave Hezbolaha in palestinske zastave, je skandirala protiizraelska gesla in vzklikala "Bog varuj Gazo". Protestniki so ob tem kritizirali tudi mednarodno skupnost, predvsem ZDA in Veliko Britanijo, ker nista ustavili agresije na Gazo.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) medtem opozarja, da je na jugu Libanona svoje domove zapustilo 28.965 ljudi, ki bežijo pred nevarnostjo zaradi nasilja in obstreljevanja med pripadniki Hezbolaha in izraelskimi oboroženimi silami. Njihovo število je od zadnje posodobitve v torek po podatkih IOM naraslo za 37 odstotkov.

Od začetka oktobra, ko so se razmere na Bližnjem vzhodu zaostrile po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael, je na libanonski strani meje s to državo v spopadih in streljanjih umrlo najmanj 58 ljudi – večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilistov. Med zadnjimi je bil tudi novinar agencije Reuters.

18.30 Izrael obtožuje Hamas, da bolnišnice v Gazi uporablja za napade

Izraelska vojska je danes skrajno palestinsko gibanje Hamas obtožila, da iz bolnišnic na območju Gaze "vodi vojno proti Izraelu" oziroma da tam vzpostavlja poveljniške centre. Visoki predstavnik Hamasa je to zanikal in ocenil, da takšne obtožbe pomenijo "uvod v nov pokol" Palestincev.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, danes obtožil, da bolnišnice na območju Gaze uporablja za "teroristično infrastrukturo". Pri tem je še posebej izpostavil največjo bolnišnico v tej palestinski enklavi, bolnišnico Al Šifa v mestu Gaza.

Dejal je, da ima Hamas pod to bolnišnico zapleteno mrežo predorov, iz katerih lahko načrtuje napade, in da se je vanjo po napadu na Izrael 7. oktobra zateklo "več sto teroristov", na svoji spletni strani poroča britanski BBC.

Dodal je še, da ima Izrael obveščevalne podatke o tem, da "bolnišnice v Gazi imajo gorivo, ki pa ga Hamas uporablja za svojo teroristično infrastrukturo".

Hamas po njegovih besedah to počne, ker izraelska vojska v svojih napadih "razlikuje med teroristi in civilisti", medtem ko Hamas škoduje tako izraelskim kot tudi palestinskim civilistom v Gazi.

Visoki predstavnik Hamasa Izat al Rišk je obtožbe takoj zanikal kot neutemeljene, izraelsko vojsko pa obtožil, da želi z obtožbami "pripraviti teren za nov pokol naših ljudi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

17.06 ZDA uvedle nove sankcije proti podpornikom Hamasa

ZDA so danes uvedle nove sankcije proti podpornikom palestinskega gibanja Hamas, je sporočil državni sekretar Antony Blinken. Sankcije so doletele osem posameznikov in uradnike iranske Islamske revolucionarne garde, ki so vpleteni v financiranje in urjenje pripadnikov Hamasa.

Blinken je dodal, da so posamezniki in organizacije, proti katerim so uvedli sankcije, igrali ključne vloge pri izogibanju doslej sprejetim sankcijam proti Hamasu. Spomnil je, da program ameriškega State Departmenta ponuja več milijonov dolarjev nagrad za informacije o aktivnostih in voditeljih Hamasa.

Sankcije so uvedli proti trem pripadnikom iranske revolucionarne garde, proti dobrodelni organizaciji iz Gaze Al Ansar in dvema posameznikoma, ki delujeta kot posrednika za Hamas, poročajo ameriški mediji.

Poleg tega so sankcije uvedli tudi proti trem podjetjem iz Sudana in Španije, ki upravljajo s Hamasovimi investicijami v tujini, in trem delničarjem turškega podjetja, ki je že pod sankcijami.

16.56 Iran svari pred posledicami "genocida v Gazi" za ZDA

Iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian je v četrtek v nagovoru Generalni skupščini ZN v New Yorku posvaril ZDA, da bodo plačale ceno, če "Izrael ne preneha z genocidom v Gazi". Vodja iranske diplomacije je obsodil podporo Zahoda Izraelu in dejal, da imajo Palestinci pravico do samoobrambe in samoodločbe.

"ZDA in številne evropske države so se postavile na stran izraelskega okupacijskega režima, ne da bi spoštovale ustanovno listino ZN in mednarodno pravo," je dejal Amirabdolahian. Ob tem je poudaril videnje Teherana, da ima palestinsko gibanje Hamas legitimno pravico do samoobrambe in samoodločbe, poročajo iranske tiskovne agencije.

Kot je dejal, je Hamas, ki uživa odkrito podporo Irana, pripravljen na izpustitev talcev, ki jih je zajel med svojim vdorom v Izrael 7. oktobra. "Hkrati bi moral svet podpreti izpustitev 6.000 Palestincev, ki so zaprti v izraelskih zaporih," je zbranim v New Yorku sporočil iranski minister.

V govoru je bil tudi kritičen do ignoriranja 80-letne preteklosti izraelsko-palestinskega konflikta in poudaril, da so po mednarodnem pravu vsa palestinska ozemlja okupirana, zaradi česar je "sionistični režim", kot je označil izraelske oblasti, agresor in okupator.

Washingtonu je sporočil, da oblasti v Iranu ne pozdravljajo širjenja in obsega vojne v regiji, vendar opozoril, da "če se bo genocid v Gazi nadaljeval, jim ta ogenj ne bo prizanesel".

15.22 Po podatkih izraelske vojske Hamas zajel najmanj 229 talcev

Po najnovejših podatkih izraelske vojske je palestinsko gibanje Hamas ob vdoru na izraelsko ozemlje 7. oktobra zajelo najmanj 229 talcev in jih odpeljalo na območje Gaze, je danes dejal tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari. Po njegovih besedah se bo to število v prihodnje še povečalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V novo število niso vključeni štirje talci, ki jih je Hamas medtem že izpustil. Po navedbah Izraela je najmlajši med talci star devet mesecev, najstarejši pa 85 let. Med njimi so državljani 25 držav.

Kot je še dejal Hagari, je med več kot 1.400 smrtnimi žrtvami Hamasovih napadov na izraelski strani 310 vojakov. Med ubitimi in pogrešanimi – teh naj bi bilo okoli sto – so po podatkih Izraela državljani več kot 40 držav.

Izraelska vojska v odziv na vdor Hamasa že skoraj tri tedne oblega in obstreljuje Gazo. Pri tem so po podatkih palestinske strani do zdaj v enklavi ubili več kot sedem tisoč ljudi.

V tem času je Izrael zaostril tudi blokado ozemlja z 2,3 milijona prebivalci, tako da osnovne dobrine, kot so hrana, voda in gorivo, tja prihajajo v zelo omejenem obsegu prek edinega mejnega prehoda z Egiptom.

14.25 Izrael: Amnesty International je propagandna organizacija, ki dela za teroriste

Izrael je Amnesty International obtožil antisemitizma, potem ko je organizacija izjavila, da vse strani v vojni med Izraelom in Hamasom "resno kršijo mednarodno humanitarno pravo in izvajajo vojne zločine", piše Politico. Amnesty je včeraj pozval k prekinitvi ognja, njegova generalna sekretarka Agnes Callamard pa k "nujnim ukrepom" za zaščito civilistov in zaustavitev nadaljnjih "neverjetnih ravni človeškega trpljenja".

Trditev, da so "vojne zločine" zagrešile "vse strani", vpletene v konflikt, je naletela na oster odziv Izraela. Lior Haiat, tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva, je za Politico povedal, da je Amnesty International "antisemitska organizacija", ki je v odnosu do Izraela pristranska. Dodal je, da nima "moralne avtoritete, da bi se predstavljala kot organizacija za človekove pravice".

"Molk po grozodejstvih, ki so jih zagrešili teroristi Hamasa 7. oktobra, ko je bilo ubitih več kot 1.400 Izraelcev, vključno z dojenčki, otroki, ženskami in starejšimi, več kot 220 ljudi pa je bilo odpeljanih na območje Gaze, je pokazatelj tega, da je Amnesty International propagandna organizacija, ki dela za teroriste Hamasa," je dodal.

Amnestyjeva izjava za javnost navaja, da je v izraelskih zračnih napadih na Gazo do zdaj umrlo več kot 6.500 Palestincev, med njimi 2.700 otrok. To organizacijo so kritizirali tudi v zgodnjih dneh ruske invazije na Ukrajino, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavrnil poročilo, ki pravi, da vojaška taktika Kijeva ogroža civiliste in krši mednarodno pravo.

14.15 Je Biden obupal nad brezpogojno podporo Izraelu?

Ameriški predsednik Joe Biden in njegova ekipa sta v zadnjih dneh močno spremenila ton, ko gre za konflikt med Izraelom in Hamasom ter izraelske napade na območje Gaze. Ta je zanihal od brezpogojne podpore Izraelu do poudarjanja nujnosti zaščite življenj palestinskih civilistov. 

Biden ni spremenil svojega temeljnega prepričanja, da ima Izrael pravico in odgovornost, da se brani po napadu palestinske teroristične skupine Hamas 7. oktobra, v katerem je umrlo 1.400 civilistov na obmejnih območjih, so po pisanju index.hr za Reuters povedali njegovi pomočniki.

Vendar pa so hitro naraščajoče število smrtnih žrtev na območju Gaze, težave pri osvoboditvi Hamasovih talcev ter naraščajoče negodovanje arabskih držav, evropskih zaveznikov in nekaterih Američanov doma prisilili predsednikovo ekipo, da se je pridružila pozivom k humanitarni prekinitvi izraelskih napadov in zagotavljanju pomoči Palestincem, prihaja iz več virov blizu vlade.

Sprememba tona temelji "na dejstvih na terenu" v Gazi, kjer se humanitarne razmere slabšajo, pa tudi na "pogovorih z državami po vsem svetu". V Beli hiši so se pojavile napetosti med Bidnom in njegovimi zavezniki glede tega, kakšno stališče naj zavzamejo ZDA glede tega konflikta na Bližnjem vzhodu, je razkril nekdanji uradnik Bele hiše, ki je še vedno v stiku s sedanjimi.

Vlada ni pričakovala, da bo število palestinskih žrtev tako hitro naraslo, je dejal ameriški uradnik, ki je želel ostati anonimen. Lokalni uradniki trdijo, da jih je že več kot 7.000.

Tudi Biden sam je v četrtek dejal, da je "prepričan, da umirajo nedolžni ljudje in da je to cena vojne", a tudi, da ne "zaupa številkam, ki jih navajajo Palestinci". Bidna prihodnje leto čakajo predsedniške volitve in nekateri analitiki menijo, da bi lahko izgubil del svoje podpore, če ne bo podprl Palestincev.

13.02 ZN: Kolektivno kaznovanje prebivalcev Gaze je vojni zločin

Izraelsko kolektivno kaznovanje celotnega prebivalstva Gaze je vojni zločin in se mora takoj prenehati, je danes sporočil urad visokega komisarja ZN za človekove pravice. Da bodo zaradi posledic blokade Gaze kmalu umrli številni tamkajšnji prebivalci, pa je opozoril vodja agencije ZN za palestinske begunce UNRWA Philippe Lazzarini.

"Kolektivno kaznovanje je vojni zločin. Izraelsko kolektivno kaznovanje celotnega prebivalstva Gaze se mora nemudoma končati," je povedala tiskovna predstavnica urada s sedežem v Ženevi Ravina Shamdasani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Shamdasani je vojnih zločinov in grozodejstev obtožila tudi palestinski Hamas, ki je v obsežnem napadu na Izraelu 7. oktobra ubil 1.400 ljudi, več kot 220 pa jih je vzel za talce. Palestinsko oboroženo gibanje je ob tem pozvala k prekinitvi neselektivnega obstreljevanja Izraela.

Izraelska vojska skoraj tri tedne izvaja povračilne napade na Gazo, v katerih je do zdaj ubila več kot 7.000 ljudi. V tem času je Izrael zaostril tudi blokado enklave z 2,3 milijona prebivalci, tako da osnovne dobrine, kot so hrana, voda in gorivo, v Gazo prihajajo v zelo omejenem obsegu prek edinega mejnega prehoda z Egiptom.

Kot navaja katarska Al Jazeera, je v Gazo danes na primer vstopilo deset tovornjakov in deset zdravnikov. Da je to bistveno premalo, da bi olajšalo stisko tamkajšnjih prebivalcev, je že pred tem dejala koordinatorka za dobavo humanitarne pomoči na palestinska ozemlja Lynn Hastings.

V Gazo je pred najnovejšo zaostritvijo bližnjevzhodnega konflikta vstopalo okoli 450 tovornjakov dnevno. Od preteklega konca tedna pa je Gazo doseglo komaj 84 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

"Ljudje v Gazi umirajo, ne le zaradi bomb in napadov, kmalu jih bo veliko več umrlo zaradi posledic obleganja Gaze," je novinarjem v Jeruzalemu danes povedal Philippe Lazzarini, vodja UNRWA.

"Osnovne storitve se krhajo, zmanjkuje zdravil, hrane in vode, ulice Gaze so začele preplavljati odplake," je dejal o območju, kjer je bilo po navedbah lokalnih virov v napadih poškodovanih ali uničenih približno 45 odstotkov vseh stanovanjskih objektov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.46 Izraelska vojska v racijah na Zahodnem bregu ubila štiri ljudi

Izraelske sile ob obleganju Gaze krepijo svoje dejavnosti tudi na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so ponoči ubile še štiri ljudi. Po današnjih navedbah ministrstva za zdravje v Ramali so bili v spopadih v Dženinu ubiti trije ljudje, še en človek pa je umrl v Kalkiliji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelske sile trdijo, da je bil najmanj eden od ubitih pripadnik palestinskega Islamskega džihada, skupno pa so v racijah pridržali 36 ljudi, vključno s 17 domnevnimi pripadniki Hamasa, ki jih sumijo "vpletenosti v teroristične dejavnosti".

Prebivalci Dženina, ki je redno prizorišče racij okupacijskih sil, so poročali o obsežni škodi, ki je po navedbah izraelske vojske nastala, ko so na njihove sile odvrgli eksplozivne naprave, vojaki pa so odgovorili s streljanjem.

Izraelska vojska je v manj kot treh tednih od najnovejše zaostritve bližnjevzhodnega konflikta ubila 110 ljudi na Zahodnem bregu, še 1.900 jih je bilo v tem času ranjenih, na svoji spletni strani poroča palestinska tiskovna agencija Wafa.

8.50 Izraelske kopenske sile izvedle nov napad na Gazo

Izraelske kopenske sile so ob podpori bojnih in brezpilotnih letal ponoči izvedle nove ciljno usmerjene napade v osrednjem delu Gaze, je danes sporočila izraelska vojska. Med operacijo so napadli številne celice in izstrelišča protitankovskih raket, po napadih pa so se z območja umaknili.

"V zadnjem dnevu so kopenske sile ob spremstvu bojnih letal in brezpilotnih letalnikov izvedle dodaten ciljno usmerjen napad v osrednjem delu območja Gaze. Sile so identificirale in zadele številne cilje Hamasa, vključno z izstrelišči protitankovskih raket ter vojaškimi poveljniškimi in nadzornimi centri," je sporočila izraelska vojska.

Izrael kopensko ofenzivo napoveduje že nekaj časa, prebivalce severa območja Gaze je zato pozval k umiku na jug območja. Foto: Reuters Dodala je, da so izraelske sile ob koncu napadov območje zapustile. Objavila je tudi posnetke, na katerih je bilo med drugim videti kolono oklepnih vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelska vojska je tudi prejšnjo noč izvedla ciljno usmerjene napade s tanki in pehoto. Med operacijo so napadli številne celice, infrastrukturo in izstrelišča protitankovskih raket.

Vdori na območje Gaze se dogajajo po tem, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v sredinem televizijskem nagovoru potrdil, da se pripravljajo na kopensko ofenzivo na Gazo. Podrobnosti o kopenski ofenzivi ali njenem začetku ni razkril, navedel je le, da bo odločitev o tem, kdaj jo bo vojska začela, sprejel vladni vojni kabinet.

Izrael kopensko ofenzivo napoveduje že nekaj časa, prebivalce severa območja Gaze je zato pozval k umiku na jug območja, kar jih je večina tudi storila.

Izraelska vojska sicer bombardira Gazo od 7. oktobra, ko so pripadniki Hamasa napadli Izrael in v nekaj dneh ubili najmanj 1.400 ljudi, več kot 200 pa so jih zajeli za talce in odpeljali na območje Gaze. Izraelski povračilni napadi so po palestinskih virih v tej enklavi zahtevali že najmanj 7.028 življenj.

7.07 ZDA napadle dva objekta iranskih sil v Siriji

Ameriška vojska je napadla dva objekta v vzhodni Siriji, ki ju uporabljajo iranski korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) in z njim povezane skupine, je v četrtek sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Dejal je, da gre za odgovor na napade milic s podporo Irana na ameriške vojake v Iraku in Siriji, poročajo tuje tiskovne agencije.

🇺🇸🇮🇷 BREAKING: The US military has carried out MULTIPLE AIRSTRIKES on two locations in eastern Syria. pic.twitter.com/tL4lluYIJN

— Jackson Hinkle 🇺🇸 (@jacksonhinklle) October 27, 2023

Med napadi na ameriške sile v Iraku in Siriji, ki se vrstijo od 17. oktobra, je po besedah Austina zaradi srčne kapi umrl en ameriški državljan, 21 pripadnikov ameriške vojske pa je utrpelo manjše poškodbe, vendar so se vsi že vrnili na delo.

Napadi ameriške vojske v Siriji so sledili neposrednemu opozorilu predsednika ZDA Joeja Bidna iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju pred napadi na ameriške vojake.

"Posredovali smo neposredno sporočilo. Več ne bom povedal," je novinarjem v četrtek dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby. Ob tem ni hotel povedati, kako je bilo sporočilo posredovano.

Austin je še povedal, da ameriški napadi na objekte, ki jih IRGC uporablja v Siriji, niso povezani z vojno med Izraelom in borci palestinskega islamističnega gibanja Hamas na območju Gaze. Poudaril je, da so bili namenjeni izključno zaščiti in obrambi ameriškega osebja v Iraku in Siriji.

6.33 Raketa je zadela bolnišnico v Egiptu

V egiptovskem turističnem mestu Taba, ki leži blizu izraelske meje, je bilo v raketnem napadu na bolnišnico ranjenih šest ljudi.

Po poročanju egiptovskega medija Al Qahere je raketa, ki je zadela Tabo, povezana z boji na približno 220 kilometrov oddaljenem območju Gaze, kjer se izraelske sile pripravljajo na kopensko invazijo, ni pa znano, katera od sprtih strani jo je izstrelila.

Priča je povedala, da je slišala pok ter videla, kako se dvigujeta dim in prah. Izraelska vojska je sporočila, da so z incidentom seznanjeni.

6.29 Vrh EU potrdil enotnost, pozval k humanitarnim premorom za Gazo

Voditelji članic EU so poudarili enotnost glede razmer na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel ob koncu prvega dne vrha EU v Bruslju. Pozvali so k humanitarnim premorom v spopadih med Izraelom in Hamasom za dostavo pomoči na območje Gaze in ponovno poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji.

"Enotnost je naša moč," je na družbenem omrežju X zapisal Michel, potem ko so voditelji sedemindvajseterice po večurni razpravi v četrtek zvečer soglasno sprejeli sklepe o razmerah na Bližnjem vzhodu. Kasneje je na novinarski konferenci ob koncu prvega dne vrha EU, ki se je končal kmalu po polnoči, povedal, da je razprava poudarila "močno enotnost" Evropskega sveta.

Razprava se je vrtela predvsem okoli tega, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Vrh je v sklepih izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi". Pozval je k hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno "s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe", da bi pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo.

Voditelji so tudi poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji, pri čemer je treba sodelovati z regionalnimi partnerji. Pri tem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen še posebej izpostavila Egipt.

EU je tudi pripravljena igrati večjo vlogo in prispevati k oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav. Voditelji so po Michelovih navedbah podprli pripravo mednarodne mirovne konference, ki naj bi potekala kmalu.

Po besedah von der Leynove je splošno stališče jasno, in sicer da je Izrael demokracija, ki jo je napadel Hamas, ter da ima pravico do obrambe v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom.

Voditelji so tudi zatrdili, da mora Hamas izpustiti vse talce, ki jih je zajel v napadih na Izrael 7. oktobra, brez kakršnihkoli predpogojev. Hamas s svojimi terorističnimi dejavnostmi škodi tudi palestinskemu ljudstvu in je izzval humanitarno krizo v Gazi, je dejala predsednica komisije.

Bruselj bo po njenih besedah še naprej krepil prizadevanja za reševanje humanitarne krize v Gazi. Kot je povedala na novinarski konferenci, so prvih 56 ton humanitarne pomoči, ki jo je EU poslala v Egipt, dostavili na območje Gaze. "Naslednja dva poleta sta predvidena za danes, v prihodnjih dneh pa jih bo še več," je dejala.

Voditelji so na zasedanju v razpravi opozorili tudi na to, da je opaziti zelo velik porast antisemitskih dejanj, je še povedala predsednica komisije. Še naprej moramo biti zelo pozorni na to in vse druge zločine iz sovraštva, je opozorila. Pri tem je, kot je dejala, voditelje pozvala, naj dosežejo dogovor o predlogu komisije, da se sovražni govor in zločini iz sovraštva dodajo na seznam zločinov EU.

Novice Golob: To je točka, od katere ne smemo odstopiti

Novice Izraelska vojska ponoči s tanki vdrla v Gazo #video

Novice Srečanje Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada: Doseči moramo resnično zmago!