Četrtek, 23. 11. 2023, 12.50
11 mesecev, 3 tedne
Misijonar temačne vizije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Geert Wilders je zmagovalec nizozemskih parlamentarnih volitev, kar pa še ne pomeni, da bo na koncu postal tudi nizozemski premier.
Pozno zmagoslavje maratonca nizozemske politike. Tako je nemški Welt opisal presenetljivo in obenem prepričljivo zmago protimigrantskega in protiislamskega nizozemskega politika Geerta Wildersa na sredinih nizozemskih parlamentarnih volitvah. Eden od razlogov za njegovo zmago je tudi to, da je pred letošnjimi volitvami malce omilil svojo retoriko.
Misijonar temačne vizije. Tako je nemški tednik Spiegel leta 2008 opisal nizozemskega protimigrantskega in protiislamskega politika Geerta Wildersa. Ta je leta 2006 v nizozemski parlament prvič popeljal svojo protimigrantsko in protiislamsko Stranko za svobodo (PVV). A to ne pomeni, da je Wilders takrat tudi prvič prišel v nizozemski parlament.
Varovanec Fritsa Bolkesteina
Poslanec je bil že med letoma 1998 in 2002, tedaj kot član konservativno-liberalne Ljudske stranke za demokracijo in svobodo (VVD). V tej stranki je bil dolga leta pomočnik in varovanec takratnega voditelja te stranke Fritsa Bolkesteina. Med letoma 1990 in 1998 je bil Wilders Bolkesteinov asistent v nizozemskem parlamentu.
Bolkestein je bil tudi prvi nizozemski politik, ki je javno govoril, da ima priseljevanje negativne posledice za Nizozemsko. Leta 1995 je s svojimi grajami politike priseljevanja Bolkestein VVD popeljal k zmagi na nizozemskih regionalnih volitvah.
Prelomno leto 2002, ko umorijo Pima Fortuyna
Toda prelomno za Nizozemsko je bilo šele leto 2002, ko so se zgodile ene najbolj dramatičnih nizozemskih volitev. Le devet dni pred volitvami, 6. maja 2002, je Volkert van der Graaf, znan kot okoljevarstveni aktivist in zagovornik pravic živali, s streli pred nekim radijskim studiom umoril nizozemskega politika Pima Fortuyna.
Wilders je nekakšni naslednik Pima Fortuyna, prvega nizozemskega politika, ki je postavil na noge uspešno protimigrantsko in protiislamsko stranko. Na fotografiji iz leta 2022 vidimo Fortuynove privržence, ki se spominjajo 20. obletnice atentata na Fortuyna. Eden od udeležencev nosi plakat s Fortuynovo fotografijo.
Ta je s svojo stranko Lista Pima Fortuyna (LPF) nabiral glasove z grajami nizozemske politike priseljevanja. Še zlasti so bili karizmatičnemu in retorično spretnemu Fortuynu trn v peti priseljenci iz muslimanskih držav.
Zaton LPF in Wildersov vzpon
Van der Graaf je Fortuyna umoril, ker je menil, da ta izkorišča muslimane kot grešne kozle in da skuša pridobiti politično moč z napadi na najšibkejše člane družbe. Fortuynov morilec je bil pozneje obsojen na zaporno kazen, a je bil leta 2014 predčasno izpuščen.
Na volitvah 2002 je LPF dobila 17 odstotkov glasov in pristala na drugem mestu. A brez Fortuyna LPF ni mogla dolgo ostati najmočnejša protimigrantska nizozemska stranka. Leta 2006 se je začel vzpon Wildersove PVV.
Odhod iz VVD
Wilders je prvič postal bolj znan, ko je leta 2002 postal vodja poslanske skupine VVD v nizozemskem parlamentu. A zaradi svojih stališč je kmalu izgubil podporo večine poslancev VVD (največje jabolko spora je bilo njegovo zavračanje vstopa Turčije v EU).
Wilders, ki se je rodil leta 1963 v mestu Venlo na jugozahodu Nizozemske, ima nizozemske in indonezijske korenine. Leta 1992 se je poročil s Krisztino Marfai, nekdanjo madžarsko diplomatko, ki je judovskega rodu. Na fotografiji iz leta 2017: Geert in Krisztina Wilders.
Bil je izključen iz poslanske skupine VVD, septembra 2004 pa je Wilders zapustil VVD, katere član je bil od leta 1989, in ustanovil svojo politično stranko Wildersova skupina (Groep Wilders), ki se je pozneje preimenovala v Stranko za svobodo.
Wildersov boj proti "islamizaciji Nizozemske"
Zaradi svoje protiislamske retorike (govoril je med drugim o prepovedi Korana in gradnje novih mošej na Nizozemskem ter koncu priseljevanja iz muslimanskih držav) je Wilders od leta 2004 pod stalnim oboroženim policijskim varstvom. Wilders je nabiral glasove tudi z evroskeptično politiko (izstop Nizozemske iz EU in ponovna uvedba guldna kot nizozemske denarne enote).
Leta 2007 je dejal: "Sprehodite se po ulici in poglejte, kam to pelje. Nimate več občutka, da živite v svoji državi. Poteka bitka in moramo se braniti. Še preden se bomo zavedli, bo več mošej kot cerkva." Sam je bil vzgojen kot katolik, a zdaj pravi, da je agnostik, ki ima kristjane za svoje zaveznike.
Dobri izidi PVV, a daleč od zmage
"Ne sovražim muslimanov, sovražim islam," je Wilders dejal leta 2008. Trdil je tudi, da zmerni islam ne obstaja in da bi islamskega preroka Mohameda danes preganjali kot terorista. Leta 2009 je tudi predlagal, da bi s posebnim davkom obdavčili vse muslimanke, ki v javnosti nosijo hidžab, in tako zbrani denar namenili za projekte, povezane z žensko emancipacijo.
Wilders je tudi proizraelsko usmerjen. Po srednji šoli je želel odpotovati v Avstralijo, a je imel premalo denarja za pot tja, zato je odšel v zemljepisno precej bližji Izrael. Tam je bil eno leto prostovoljec v neki izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu. Po enem letu dela v Izraelu oziroma Zahodnem bregu je odšel v sosednje arabske države, kjer ga je presenetilo pomanjkanje demokracije. V času bivanja med Izraelci se je navdušil nad judovsko državo in njenim bojem proti terorizmu. Na fotografiji iz leta 2014 ga vidimo na pogrebu nekdanjega izraelskega premierja Ariela Šarona.
S svojim bojem proti "islamizaciji Nizozemske" je Wilders na nizozemskih parlamentarnih volitvah dosegal dobre rezultate, a ni nikoli zmagal. Pred letošnjimi volitvami je najboljši uspeh dosegel leta 2010, ko je PVV dobila 15,45 odstotka glasov.
Vzpon mlajšega tekmeca za protimigrantske glasove
Še več, pred leti se je celo zdelo, da ga bo na desnemu robu nizozemskega političnega prostora zasenčila nova zvezda – Thierry Baudet. Ta se je 2017 prvič prebil v nizozemski parlament z 1,8 odstotka, leta 2019 pa je postal njegov Forum za demokracijo (FvD) najmočnejša stranka na volitvah v nizozemski senat (to je zgornji dom nizozemskega parlamenta).
A nato je šla krivulja Baudetovega FvD strmo navzdol. Leta 2021 je FvD dobil na parlamentarnih volitvah le pet odstotkov glasov, PVV pa 10,8 odstotka.
Nepričakovana zmaga PVV
Pred letošnjimi volitvami so nizozemske ankete tesno zmago napovedovale vladajoči stranki VVD. Ta se na volitve tokrat ni odpravila z Markom Ruttejem (ta se po 13 letih vladanja umika), ampak z ministrico za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius. Njena glavna tekmica za zmago na volitvah je bila po anketah novoustanovljena krščanskosocialna stranka Nova družbena pogodba (NSC), ki jo vodi Pieter Omtzigt.
Nekaj časa se je zdelo, da bo Wildersa na protimigrantski nizozemski desnici zasenčil mlajši Thierry Baudet (na fotografiji).
Toda na koncu je prepričljivo zmagala Wildersova PVV, ki je dobila več kot 23 odstotkov. Na drugem mestu je levosredinska koalicija zelenih in laburistov, ki jo vodi nekdanji podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Ta koalicija je dobila malce več kot 15,6 odstotka glasov. Tesno za njo je VVD (okoli 15,2 odstotka).
Draginja in priseljevanje prineseta zmago PVV
Kje so razlogi, da anketarji niso napovedali zmage PVV? Kot piše Welt, je največji razlog ta, da je bilo še tik pred volitvami ogromno število volivcev neodločenih. Ankete so sicer zaznale, da je PVV v vzponu, a nikakor niso pokazale, da bo zmagala.
Kje pa so razlogi, da je PVV podvojila svoj izid iz leta 2021 in zmagala? Prvi razlog je, da je znal Wilders najbolj nagovoriti volivce pri dveh temah, ki jih najbolj skrbijo: draginja in priseljevanje. Njegov predvolilni slogan je bil: "Nizozemci naj spet postanejo številka ena" (Nederlanders weer op 1).
Geert Wilders postane Geert Milders
Kot piše Welt, je drugi razlog za Wildersov uspeh ta, da je v zadnjih tednih omilil svoja politična sporočila in slog obnašanja, zaradi česar je dobil vzdevek Geert Milders (besedna igra iz njegova priimka, saj milders v nizozemščini pomeni blažji).
Za slovenske razmere je nenavadno, da ima Wildersova PVV samo enega člana – Geerta Wildersa. Stranka tako ne prejema denarja iz nizozemskega proračuna, ampak lahko prejema le donacije. Ironija je tudi, da ima Wildersova stranka ime Stranka za svobodo, sam pa že od leta 2004 zaradi stalnega oboroženega policijskega spremstva in strogih varnostnih ukrepov, ki preprečujejo morebitni poskus atentata nanj, živi življenje, ki mu je težko reči svobodno. V svojem stanovanju ima tudi t. i. varno sobo, kamor bi se lahko zatekel v primeru nevarnosti.
Začel je govoriti, da so danes pomembnejša vprašanja od islama. Prav tako ni bil več zagrenjen, temveč dobro razpoložen kandidat, ki mu je v številnih televizijskih debatah uspelo nasmejati ljudi.
Nizozemsko verjetno čakajo dolga koalicijska pogajanja
Ali njegova zmaga pomeni, da bo Wilders postal novi nizozemski premier, je za zdaj še težko reči. PVV je nekakšna črna ovca nizozemske politike, ki se je številne stranke izogibajo pri sklepanju koalicije. Omtzigtov NSC je tako pred volitvami zavrnil morebitno povolilno koalicijo s PVV. Drugače je napovedala Yesilgöz-Zegeriuseva, ki nima nič proti koaliciji med VVD in PVV, a po drugi strani noče, da bi Wilders postal predsednik vlade.
Toda v politično razdrobljeni Nizozemski dolga koalicijska pogajanja niso nič novega. Po zadnjih volitvah je do oblikovanja nove vlade minilo skoraj deset mesecev, še piše Welt.
Značilnost nizozemskega parlamenta oziroma 150-članskega predstavniškega doma je, da je v njem veliko strank. Volilni prag je namreč postavljen izredno nizko – pri 0,67 odstotka. Po več kot 96 odstotkih preštetih glasov bo v novem sklicu parlamenta petnajst strank.
