Četrtek, 6. 4. 2023, 22.21
1 leto, 1 mesec
Krvava vojna kriminalnih tolp na Švedskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,69
56
Švedska je desetletja veljala za državo z idilično družbo, v zadnjih letih pa od tam prihajajo novice o strelskih obračunih kriminalnih tolp.
Že leta iz Švedske prihajajo poročila o nasilju kriminalnih tolp. To naj bi bil tudi eden od glavnih razlogov, da se je na zadnjih volitvah zgodil zasuk na desno. Je ta skandinavska država res tako nasilna ali gre za medijsko pretiravanje?
Na švedskih parlamentarnih volitvah lani septembra so največ glasov dobili levosredinski socialdemokrati. Toda gledano po taborih je nekaj več sedežev v švedskem riksdagu dobil desni tabor. Tako se je oblikovala manjšinska vlada pod vodstvom predsednika Zmerne stranke Ulfa Kristerssona. Ta vlada je odvisna od podpore Švedskih demokratov, ki zagovarjajo zaostritev politike priseljevanja.
Spopadi kriminalnih tolp
Pred volitvami je bilo priseljevanje ena od glavnih tem. Morda še pomembnejša tema je bilo vprašanje nasilja, zlasti nasilja kriminalnih tolp v soseskah švedskih velemest, kjer živi veliko priseljencev oziroma ljudi s priseljenskimi koreninami.
Kot piše hrvaški medij index.hr, mafijski umori, streljanje in eksplozije na Švedskem naraščajo že desetletja, leto 2022 pa je prineslo veliko zaostritev. Po podatkih Švedske nacionalne televizije (SVT) je bilo lani s strelnim orožjem skupno ubitih 62 ljudi, 107 pa jih je bilo v streljanju ranjenih. V veliki večini primerov gre za posle s kriminalnim podzemljem.
Umori na Švedskem
Leta 2021 je bilo s strelnim orožjem ubitih 45 ljudi, na začetku 21. stoletja pa so na Švedskem imeli okoli 20 tovrstnih umorov letno. Za primerjavo, podatki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve kažejo, da je bilo v letu 2022 po vsej Hrvaški skupno 27 umorov (ne glede na orožje, storilce in motive) in vsi so bili razrešeni, piše index.hr.
V Sloveniji je bilo lani osem umorov in trije uboji ter devet poskusov umora in devetnajst poskusov uboja. Slovenske številke so torej nižje od švedskih in hrvaških. Seveda je treba upoštevati, da ima Švedska približno petkrat več prebivalcev kot Slovenija.
Več o tem:
Skupna stopnja umorov (torej načrtnega odvzema življenja) na Švedskem je sicer nekoliko višja od povprečja EU (po podatkih iz leta 2020), a hkrati nižja kot na primer v baltskih državah (Litva, Latvija in Estonija), na Finskem, v Franciji in Belgiji, pojasnjuje omenjeni hrvaški medij.
Je Švedska na prelomnici?
Index.hr je za komentar oziroma pojasnilo prosil novinarja švedskega nacionalnega radia Tončija Percana, ki je po rodu iz Hrvaške in na Švedskem živi že pol stoletja. Ta pravi, da je Švedska na prelomnici.
Švedski premier Ulf Kristersson je januarja letos nasilje kriminalnih tolp označil za terorizem.
"Nasilni in organizirani kriminal namreč ni več obroben pojav, temveč grožnja posameznikom in družbi. Ne gre več le za natančne usmrtitve in medsebojne obračune daleč od oči javnosti, ampak tudi za nameščanje eksploziva pred domove mafijskih tekmecev, pri čemer se lahko poškoduje vsak mimoidoči," je dejal Percan.
Tako je Švede leta 2020 pretresel primer 12-letnega dekleta, ki je umrla od zablodele krogle, medtem ko je sprehajala svojega psa v predmestju Stockholma.
Upad nasilja v velemestih, naraščanje v srednje velikih mestih
Za zelo nevarna švedska mesta so do zdaj veljala tri največja švedska mesta Stockholm, Göteborg in Malmö. Raziskava švedskega časnika Dagens Nyheter, ki je bila objavljena pretekli mesec, pa je pokazala, da se je oboroženo nasilje v revnejših soseskah teh mest začelo zmanjševati, se je pa po drugi strani začelo povečevati v revnejših soseskah srednje velikih švedskih mest.
"Ni mi povsem jasno, zakaj se to dogaja. Na neki nenormalen način so kriminalci običajno racionalni in neradi izzivajo celotno družbo, saj to v veliki meri onemogoča njihovo dejavnost. Toda švedski organizirani kriminal je celotno družbo kljub temu potisnil k odzivu in mobilizaciji. Zato se v zadnjih mesecih vse pogosteje govori o nujnosti zakonske izenačitve organiziranega kriminala s terorizmom," je pojasnil Percan.
Vzgibi za strelske umore
Streljanje in eksplozije so posledica nemira in spopadov med kriminalnimi tolpami zaradi trga nedovoljenih mamil. A poleg izločanja tekmecev iz trgovine z mamili se umori dogajajo tudi zaradi vprašanja časti, žalitev, prizadetega moškega ponosa, tudi zgolj zaradi napačnega pogleda proti dekletu nekoga drugega, piše index.hr.
Malmö je pogosto izpostavljen kot primer mesta, ki je zaradi visoke stopnje kriminala nevarno za življenje. Je pa število oboroženih spopadov danes kar trikrat manjše kot leta 2017, v prvih treh mesecih letos pa je bil v mestu v devetih streljanjih ubit en človek.
V oboroženih spopadih kriminalnih tolp sodelujejo predvsem najstniki in mlajši odrasli priseljenskega izvora. Le petnajst odstotkov storilcev je etničnih Švedov, preostalih 85 odstotkov pa jih večinoma prihaja iz Iraka, Somalije, Sirije, z Balkana in iz Turčije. Vendar je bilo skoraj 60 odstotkov vseh storilcev kaznivih dejanj, ki vključujejo smrtonosno ali oboroženo nasilje, rojenih na Švedskem, piše hrvaški medij.
Spodleteli boj švedske družbe proti organiziranemu kriminalu
"Dejstvo je, da jih večina izvira z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike, a prav tako večina jih je rojenih na Švedskem. To so švedski otroci in njihova usoda je v veliki meri posledica neuspeha švedske družbe v boju proti organiziranemu kriminalu," je prepričan Percan.
Praviloma so to ljudje z nižjimi dohodki, nižjo izobrazbo, slabšim zdravstvenim stanjem in člani večjih družin. Dagens Nyheter pa razkriva, da je le 11 odstotkov storilcev omenjenih kaznivih dejanj prispelo na Švedsko v obdobju zgodovinsko visokega priseljevanja med letoma 2012 in 2019. Še več, le odstotek storilcev je bilo prosilcev za azil. Kar 89 odstotkov kriminalcev priseljenskega izvora se je na Švedsko priselilo pred letom 2010.
Najprej boj za trgovino s cigaretami, nato so prišla mamila
Percan pojasnjuje, da so se spopadi kriminalnih tolp začeli v 90. letih preteklega stoletja, ko je Stockholm zajela vojna kriminalnega podzemlja za nadzor nad tihotapljenjem cigaret. Pozneje se je razširila tudi trgovina z mamili. Večina uporabnikov mamil po Percanovih besedah prihaja iz švedskega srednjega sloja.
Stockholm postaja najbolj nevarno švedsko mesto.
Lani so bili spopadi kriminalnih tolp še posebej hudi v Göteborgu in Malmöju, a je sledila umiritev. Se je pa razbesnel boj v Stockholmu. Na širšem območju mesta (približno 2,4 milijona prebivalcev) je bilo od decembra lani do konca marca kar 43 streljanj, v katerih je bilo 19 ljudi ranjenih, osem pa ubitih. V zadnjih 12 mesecih je bilo v spopadih ubitih kar 26 ljudi, 46 pa ranjenih.
Vojna med Kurdskim lisjakom in Grkom
Policija verjame, da v predmestjih prestolnice trenutno poteka vojna med dvema glavnima kriminalnima združbama. Domnevno ju vodita Rawa Majid, znan kot Kurdski lisjak, in Mikael Tenezos, znan kot Grk. Oba sta verjetno v tujini, od koder vodita preprodajo in razpečevanje mamil na ulicah Stockholma. S streljanjem tolpe ščitijo ozemlje in svoj nezakoniti trg, kaznujejo neposlušne ali izdajalce, hkrati pa skrbijo za homogenizacijo znotraj same tolpe.
Zanimivo je tudi, da večina nezakonitega strelnega orožja na Švedskem izvira z Balkana, kjer so se po koncu vojn v drugi polovici 90. let odvečnega orožja znebili tudi z nezakonito prodajo na Švedsko. Med člani švedskih kriminalnih tolp so zaželene zlasti pištole in avtomatske puške kragujevške Zastave, še piše index.hr.
56