Četrtek, 20. 5. 2021, 14.55
2 leti, 11 mesecev
Je Švedska pred revolucijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,62
53
Švedskim demokratom, ki jih vodi Jimmie Åkesson, bo morda po volitvah prihodnje leto uspelo odločilno vplivati na oblikovanje desne švedske vlade. To bo za Švedsko skorajda nekakšna politična revolucija.
Protimigrantski Švedski demokrati so bili dolgo črna ovca švedske politike, ki so se je vsi izogibali. Zdaj pa se zdi, da bodo po naslednjih volitvah (te bodo septembra prihodnje leto) imeli pomembno vlogo pri oblikovanju nove švedske vlade.
Švedska se je imela dolgo časa za nekakšno humanitarno velesilo, ki ima na stežaj odprta vrata za begunce oziroma prosilce za azil.
Azilni rekordi humanitarne velesile
Leta 2014, torej leto preden je nemška kanclerka Angela Merkel s politiko odprtih vrat spodbudila migrantsko krizo, je na Švedsko prišlo 81.180 prosilcev za azil oziroma 8.415 prosilcev za azil na milijon prebivalcev. Za primerjavo: v Franciji so imeli tega leta samo 955 prošenj za azil na milijon prebivalcev.
Odprtih rok do beguncev oziroma prosilcev za azil je bila največja nordijska država tudi v času migrantske krize leta 2015, saj je takrat sprejela kar 160 tisoč beguncev oziroma migrantov.
Kapitulacija humanitarne velesile
Švedska je bila skupaj z Nemčijo na čelu držav, ki so hotele begunce in migrante prerazdeliti tudi v vzhodne članice EU, a je ta poskus padel v vodo. Švedska je bila zato novembra 2015 prisiljena zaostriti azilno zakonodajo, saj sploh ni imela več zmogljivosti za nastanitev prosilcev za azil.
Septembra 2010 je takrat 31-letni Åkesson Švedske demokrate popeljal v švedski parlament. Na fotografiji: navdušeni Åkesson, ko so sporočili volilne izide. Nasprotniki poskušajo Švedske demokrate pogosto očrniti kot skrajno stranko z neonacističnimi koreninami. Åkesson priznava, da so bili v času ustanovitve v stranki ljudje z neonacističnim ozadjem, a zagotavlja, da jih zdaj ni več v njej. Pravi tudi, da imajo v njegovi stranki zelo nizko stopnjo strpnosti do ekstremizma in rasizma.
Seveda pa vsi Švedi niso bili navdušeni nad tem, da ima njihova država na stežaj odprta vrata za begunce in prosilce za azil. Leta 2010 so tako v švedski parlament prvič prišli Švedski demokrati, ki zagovarjajo zaostritev politike priseljevanja.
Vzpon Švedskih demokratov
Švedske demokrate od leta 2005 vodi Jimmie Åkesson. Ta je bil na začetku član podmladka desnosredinske Zmerne stranke, a je leta 1995 prestopil med Švedske demokrate. Ko je Åkesson postal predsednik Švedskih demokratov, je komajda dopolnil 26 let.
Švedski demokrati so bili v švedskem parlamentu – riksdagu – nekakšna črna ovca, ki so se je vsi izogibali, češ da so skrajneži in ksenofobi. A to vzpona Švedskih demokratov ni zaustavilo.
Najbolj priljubljena stranka na Švedskem
Na volitvah leta 2014 so podvojili svoj izid s prejšnjih volitev in postali tretja najmočnejša stranka v riksdagu. Še zlasti so bili uspešni na jugu Švedske, od koder prihaja tudi Åkesson. Tudi po teh volitvah so druge parlamentarne stranke Švedske demokrate potisnile v osamo.
Švedska ima velike težave z nasilnimi kriminalnimi tolpami v soseskah, kjer živijo priseljenci. To težavo so vladajoči politiki dolgo časa poskušali pomesti pod preprogo. Švedska pa je bila tudi že tarča islamskih teroristov. Tako je aprila 2017 islamist iz Uzbekistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil, s tovornjakom v središču Stockholma do smrti povozil pet ljudi (med njimi enajst let staro deklico) in jih štirinajst hudo ranil. Na fotografiji je kraj, kjer se je zgodil teroristični napad s tovornjakom.
Ko je leta 2015 izbruhnila migrantska kriza, so Švedski demokrati po anketah postali celo najbolj priljubljena stranka. Na volitvah leta 2018 so v primerjavi z letom 2014 dobili več glasov, a so kljub temu še vedno ostali samo tretja največja stranka.
Druge stranke posnemajo Švedske demokrate
Več glasov od njih so dobili levosredinski socialdemokrati (relativni zmagovalci volitev) in desnosredinska Zmerna stranka. Razlog za manjši izkupiček od pričakovanega je mogoče iskati v tem, da so začele tudi druge stranke zagovarjati nekatere njihove zahteve. Švedska je poleg tega v zadnjih letih zaostrila politiko priseljevanja.
Po volitvah sta imela levosredinski in desnosredinski blok enako število poslancev. Jeziček na tehtnici bi tako lahko postali Švedski demokrati. Vodja Zmerne stranke Ulf Kristersson je poskušal oblikovati manjšinsko koalicijo skupaj s krščanskimi demokrati.
Šibka levosredinska manjšinska vlada
A novembra 2018 je njegov poskus v riksdagu neslavno propadel. Proti Kristerssonovi vladi so namreč glasovali tudi poslanci dveh desnosredinskih strank – liberalci in Sredinska stranka –, češ da bi bila njegova manjšinska vlada dejansko odvisna od Švedskih demokratov.
Stefan Löfven vodi švedsko vlado od leta 2014. Pred pandemijo so njegove socialdemokrate na javnomnenjskih lestvicah že prehiteli Švedski demokrati. V času pandemija covid-19 so socialdemokrati spet postali najbolj priljubljena stranka. Sledi jim Zmerna stranka, Švedski demokrati pa so na tretjem mestu.
Švedski premier je tako znova postal socialdemokrat Stefan Löfven, ki je oblikoval manjšinsko koalicijo skupaj z Zelenimi. Ta vlada, ki je odvisna od poslancev Levice (nekdanji švedski komunisti) ter Liberalne in Sredinske stranke, velja za eno najbolj šibkih vlad v švedski zgodovini.
Konec osamitve Švedskih demokratov
Osamitev Švedskih demokratov v riksdagu se je končala leta 2019, ko sta se Kristersson in Åkesson prvič uradno pogovarjala na štiri oči. Pogovor je potekal po tem, ko so Švedski demokrati v javnomnenjskih anketah znova postali najbolj priljubljena stranka.
Letos januarja je Kristersson šel še dlje in dejal, da so Švedski demokrati v parlamentu konstruktivna sila in da bo sodeloval z njimi. "Stari argumenti, da se ne pogovarjajo več z nami, ne obstajajo več. /…/ Težko nas je zmerjati in hkrati kopirati naše zamisli," je v enem od intervjujev spremembo odnosa do njih pojasnil Åkesson.
Švedski demokrati kot jeziček na tehtnici
Kristersson pravi, da Švedskih demokratov ne bo povabil v koalicijo, ki jo ima Zmerna stranka s Krščanskimi demokrati. To namiguje na to, da Zmerna stranka po volitvah, ki bodo prihodnje leto, želi sestaviti manjšinsko vlado, ki bi jo Švedski demokrati podpirali od zunaj pri vprašanjih, kot je priseljevanje.
Ulf Kristersson je oktobra 2017 prevzel vodenje desnosredinske liberalno-konservativne Zmerne stranke. Takrat je še zatrjeval, da ne namerava sodelovati s Švedskimi demokrati. Ko so konec leta 2019 Švedski demokrati po anketah (znova) postali najbolj priljubljena stranka, pa je začel sodelovati z Åkessonom.
Opozicijski konservativni blok, ki vključuje Zmerno stranko, Krščanske demokrate in Švedske demokrate, ima 47,3 odstotka podpore po zadnji javnomnenjski anketi agencije Demoskop. Socialni demokrati, Zeleni in njihovi zavezniki v parlamentu so pri 44,5 odstotka, piše ameriški Bloomberg.
Tudi liberalci po novem odprti do Švedskih demokratov
A za sodelovanje s Švedskimi demokrati ni samo Zmerna stranka. Kot piše švedski spletni medij The Local, so konec marca letos liberalci podprli predlog o oblikovanju manjšinske vlade, ki bi jo podpirali Švedski demokrati.
Švedski demokrati so v zadnjih letih malce omilili svojo politiko (tako ne zagovarjajo več izstopa Švedske iz EU), a so še vedno zagovorniki stroge politike priseljevanja. Tako napovedujejo vračanje beguncev v Sirijo.
Švedski demokrati proti socialni pomoči za tuje državljane
Prav tako nočejo več izplačevati nekaterih socialnih pomoči tistim, ki niso švedski državljani. Teh je po pisanju ameriškega Bloomberga devet odstotkov od 10,4 milijona prebivalcev Švedske.
Na Danskem je vzpon protimigrantske Danske ljudske stranke skoraj vse druge stranke (tudi danske socialdemokrate) prisilil, da so začele zagovarjati bolj strogo politiko do priseljencev. Åkesson je v nedavnem intervjuju za švedski The Local med drugim dejal: "Na Danskem je bilo podobno kot na Švedskem, nato pa se je vse čez noč spremenilo. To se bo zgodilo tudi na Švedskem. /…/ Mi na Švedskem dejansko potrebujemo še bolj strogo politiko kot Danska, in sicer zato, ker imamo večje težave. Mislim, da ni več mogoče zgolj znižati priseljevanja na dansko stopnjo. Moramo še dlje."
Podobno stroga je tudi Zmerna stranka, ki je pred kratkim na Twitterju objavila sporočilo, da se morajo tisti, ki jim zavrnejo dovoljenje za bivanje na Švedskem, vrniti v svoje domovine. Tiste države, ki ne bodo hotele sprejeti nazaj svojih državljanov, pa ne bi več smele prejemati tuje pomoči.
Veliko priseljencev je odvisnih od socialne pomoči
Na Švedskem je približno 675 tisoč polnoletnih priseljencev odvisnih od socialnih prejemkov, država pa je v zadnjem desetletju podelila več kot 400 tisoč dovoljenj za prebivanje, povezanih z azilom, so prejšnji mesec sporočili iz Zmerne stranke.
Tudi liberalci, ki jih vodi temnopolta Nyamko Sabuni (njena starša sta iz Afrike na Švedsko prišla kot prosilca za azil), nasprotujejo trenutni švedski politiki priseljevanja. Med drugim želijo omejiti dodelitev dovoljenj za prebivanje iz humanitarnih razlogov in zaostriti pogoje za združitev družine.
Odprta vrata za manjšinsko vlado, ki bi jo podpirali Švedski demokrati, zagovarja tudi predsednica Liberalne stranke Nyamko Sabuni. Ta se je rodila v Burundiju, na Švedsko pa je s starši prišla leta 1981.
Liberalci, Zmerna stranka, Švedski demokrati in Krščanski demokrati so tudi vložili skupni predlog glede zakonodaje o priseljevanju, s katerim bi uvedli strožje jezikovne zahteve za tiste, ki iščejo stalno prebivališče, in odpravili zakonsko luknjo, ki omogoča prebivanje na Švedskem iz tako imenovanih humanitarnih razlogov.
Vzpon priseljeniških kriminalnih tolp
Poleg politike priseljevanja je pereča švedska tema tudi z njo povezana politika vključevanja priseljencev v švedsko družbo. Ta je v veliki meri spodletela. V četrtih, v katerih živi veliko priseljencev, se je razbohotil kriminal, pogosti so tudi izgredi mladoletnikov. Celo policija naj bi se izogibala vstopom v ta no-go območja.
V zadnjih desetih letih se je število primerov oboroženega nasilja na Švedskem potrojilo, v državi pa je bilo lani glede na število prebivalcev desetkrat več žrtev zaradi strelnega orožja kot v Veliki Britanije, piše Bloomberg.
53