SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Se na Švedskem res dogaja nekaj grozljivega?

10

termometer

Švedske navijačice
Foto: Reuters

Kaj se dogaja na Švedskem? To so se spraševali številni po svetu, ko je to skandinavsko državo v svojem nedavnem govoru omenil ameriški predsednik Donald Trump. Poglejmo podrobneje, kaj se dogaja v državi na severu Evrope.

"Poglejte, kaj se dogaja v Nemčiji, poglejte, kaj se je minulo noč zgodilo na Švedskem. Švedska? Kdo bi verjel, Švedska? Sprejeli so veliko število (migrantov, op. p.), zdaj pa imajo velike težave," je dejal Trump na sobotnem shodu pred svojimi privrženci na Floridi.

Trumpa obtožijo lažne novice in se norčujejo na družabnih omrežjih

Ker je potem v govoru omenjal še teroristične napade v Parizu, Bruslju in Nici, so bili številni prepričani, da Trump govori o terorističnem napadu na Švedskem, ki naj bi se zgodil prejšnji večer. 

Zato so Trumpa nemudoma obtožili, da si je izmislil teroristični napad, prav tako je njegova izjava hitro spodbudila različne šale na družbenih omrežjih. Nekdanji švedski konservativni premier Carl Bildt je na Twitterju celo zapisal: "Švedska? Teroristični napad? Le kaj je kadil?"



Trumpovo pojasnilo

Nato je Trump na Twitterju pojasnil, da se njegova izjava ne nanaša na teroristični napad, ampak na zgodbo, ki jo je predvajala televizijska hiša Fox news. V petek zvečer je namreč na Fox news nastopil filmski producent Ami Horowitz, ki je povečanje kriminala na Švedskem povezal s sprejemanjem migrantov.

"Trump ni govoril o konkretnem incidentu, ampak o povišanju stopnje kriminala na Švedskem na splošno," je nato pojasnila še predstavnica Bele hiše Sarah Sanders.

Švedski policist med avtomobili, ki so jih v soseski Rinkeby pred dnevi zažgali izgredniki. Švedski policist med avtomobili, ki so jih v soseski Rinkeby pred dnevi zažgali izgredniki. Foto: Reuters

Izbruh nemirov v stockholmski četrti

V ponedeljek zvečer, dva dneva po Trumpovem govoru in zatrjevanju številnih, da se na Švedskem ne dogaja nič neobičajnega, pa so v stockholmski četrti Rinkeby, kjer živijo večinoma priseljenci, izbruhnili nemiri (podobni nemiri so v tej soseski izbruhnili tudi leta 2010 in 2013, op. p.). 

Švedski policisti so v Rinkebyju aretirali mladeniča, osumljenega trgovine z mamili, nato se je zbrala množica ljudi, ki je začela nemire. Izgredniki so zažigali avtomobile, ropali trgovine, obmetavali policiste s kamenjem ter napadali ljudi, ki so poskušali zaščiti svoje premoženje pred plenjenjem. Švedski policist je celo uporabil strelno orožje.

Četrti, v katere si policija sploh ne upa?

Povezava med kriminalom in priseljenci na Švedskem je tema, ki je ni načel Trump. Zgoraj omenjena četrt Rinkeby je ena od četrti, za katero se govori, da spada med tako imenovane no-go-zones, to so območja brezvladja in kriminala, kamor si policisti in drugi predstavniki švedskih institucij skoraj ne upajo iti.

Švedska policija zanika obstoj no-go-zones, a v svojem poročilu navaja 15 posebej občutljivih četrti na Švedskem, kjer živijo priseljenci. Med te četrti poleg Rinkebyja spadajo med drugim še stockholmska četrt Husby, znani Rosengard v Malmöju in kar sedem četrti v mestu Göteborg.

Švedska policija v svojih uradnih poročilih ne navaja podatkov o etnični pripadnosti storilcev kaznivih dejanj, zaradi česar se v javnosti pojavljajo različne številke o deležu priseljencev pri kriminalnih dejanjih. Švedska policija v svojih uradnih poročilih ne navaja podatkov o etnični pripadnosti storilcev kaznivih dejanj, zaradi česar se v javnosti pojavljajo različne številke o deležu priseljencev pri kriminalnih dejanjih. Foto: Reuters

Policist, ki je dvignil prah na Švedskem

Ker švedska policija v svojih uradnih poročilih ne navaja etničnega izvora storilcev kaznivih dejanj, se pojavljajo številna – velikokrat tudi politično motivirana – ugibanja o tem, kolikšen delež kaznivih dejanj storijo priseljenci oziroma potomci priseljencev.

V začetku februarja letos je Peter Springare, švedski policist iz mesta Örebro (tudi četrti iz tega mesta so na policijskem seznamu "občutljivih četrti"), na svojem Facebooku računu napisal, da so skoraj vsa kazniva dejanja v mestu v preteklem tednu storili muslimanski priseljenci, polovica od teh brez veljavnih dokumentov, ter da je podobno zadnjih deset do 15 let.

Springareju, ki ga zdaj preiskujejo kolegi, oporeka celo premier

Ta zapis je zaokrožil po vsej Švedski, saj so ga delili več desettisočkrat, pod zapisom pa je bilo na tisoče komentarjev in odzivov. Odmev je bil tako velik, da se je moral odzvati tudi švedski premier Stefan Löfven, ki je zatrdil, da to, kar je napisal Springare, ni res. Proti policistu Springareju, ki se bliža upokojitvi, je policija zaradi spodbujanja rasnega sovraštva sprožila notranjo preiskavo. 

Dejstvo je, da je Švedska znana kot država, ki je zaradi zelo širokosrčne azilne zakonodaje sprejela veliko priseljencev, zlasti z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Največ prosilcev za azil sicer prihaja v Nemčijo, toda po številu prosilcev za azil na število prebivalcev je Švedska rekorderka.

Leta 2015 je na Švedsko prišlo skoraj 163 tisoč prosilcev za azil. Na fotografiji: skupina prosilcev za azil jeseni 2015 v mestu Malmö. Leta 2015 je na Švedsko prišlo skoraj 163 tisoč prosilcev za azil. Na fotografiji: skupina prosilcev za azil jeseni 2015 v mestu Malmö. Foto: Reuters

Švedska rekorderka pri sprejemanju prosilcev za azil

Po podatkih Eurostata je na Švedsko, ki se ima za nekakšno humanitarno velesilo, leta 2014, torej leto preden je nemška kanclerka Angela Merkel uvedla politiko odprtih vrat, prišlo 81.180 prosilcev za azil oziroma 8.415 prosilcev za azil na milijon prebivalcev. Za primerjavo: v Franciji so imeli tega leta samo 955 prošenj za azil na milijon prebivalcev.

Poleg tega, da 10-milijonska Švedska sprejme največ prosilcev za azil na prebivalca, tudi ugodi največ prošnjam. Leta 2014 so namreč švedske oblasti na prvi stopnji zavrnile samo 23 odstotkov prošenj za azil (vsi drugi prosilci so dobili status begunca ali subsidiarno zaščito oziroma so lahko ostali na Švedskem zaradi humanitarnih razlogov). Za primerjavo: v Nemčiji so na prvi stopnji zavrnili 58 odstotkov prošenj za azil, v Franciji pa kar 78 odstotkov.

Kapitulacija humanitarne velesile

Leta 2015 je Švedska doživela velik val migrantov in beguncev, saj jih je prišlo več kot 160 tisoč. Pritisk na Švedsko je bil tako velik, da je švedska levousmerjena vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati in Zeleni, bila novembra 2015 skoraj priseljena zaostriti azilno zakonodajo, saj sploh ni imela več zmogljivosti za nastanitev prosilcev za azil.

Kot kaže, je ostrejša zakonodaja (začasno dovoljenje za bivanje namesto takojšnjega stalnega bivanja za begunce iz Sirije, časovna omejitev pravice do združevanja družin, zdravstveni pregledi za ugotavljanje starosti prosilcev za azil, ki sami prihajajo na Švedsko in trdijo, da so mladoletni …) poleg občutne zajezitve tako imenovane balkanske migrantske poti precej znižala število prosilcev za azil. 

Novembra 2015 je morala švedska vlada zaostriti azilno zakonodajo. Na fotografiji: socialdemokratski premier Stefan Löfven in njegova namestnica Asa Romson, ki prihaja iz vrst Zelenih, predstavljata spremembe zakonodaje. Novembra 2015 je morala švedska vlada zaostriti azilno zakonodajo. Na fotografiji: socialdemokratski premier Stefan Löfven in njegova namestnica Asa Romson, ki prihaja iz vrst Zelenih, predstavljata spremembe zakonodaje. Foto: Reuters

Povezava med priseljenci in kriminalom

Leta 2016 je tako na Švedsko po podatkih švedskega urada za migracije prišlo samo 29 tisoč prosilcev za azil. Imajo pa Švedi še vedno zelo blago politiko potrjevanja prošenj za azil – lani so tako od 112 tisoč oddanih prošenj ugodili 77 odstotkom.

Ali je veliko število prosilcev za azil v letu 2015 tudi povečalo stopnjo kriminala na Švedskem? Ker švedska policija v svojih uradnih poročilih ne navaja etničnosti storilcev, je na to vprašanje težko odgovoriti. 

Švedska – prestolnica posilstev?

Po statističnih podatkih Švedskega državnega sveta za preprečevanje kriminala  je bilo lani na Švedskem storjenih okoli 1,5 milijona kaznivih dejanj oziroma 6.470 več kot leta 2015.

Švedska je v zadnjem obdobju na internetu dobila neslaven sloves svetovne prestolnice posilstev, velikokrat v povezavi z – velikokrat nepreverjenimi – novicami o posilstvih, ki naj bi jih zagrešili priseljenci.

Nasilje v priseljenskih četrtih je voda na mlin stranki Švedski demokrati, ki jo vodi Jimmie Akesson. To stranko po javnomnenjskih anketah podpira slaba petina Švedov. Na vrhuncu migrantske krize jeseni 2015 je bila nekaj časa najbolj priljubljena stranka. Na Švedskem bodo parlamentarne volitve jeseni 2018. Nasilje v priseljenskih četrtih je voda na mlin stranki Švedski demokrati, ki jo vodi Jimmie Akesson. To stranko po javnomnenjskih anketah podpira slaba petina Švedov. Na vrhuncu migrantske krize jeseni 2015 je bila nekaj časa najbolj priljubljena stranka. Na Švedskem bodo parlamentarne volitve jeseni 2018. Foto: Reuters

Statistični podatki o posilstvih

Po podatkih zgoraj omenjenega sveta za preprečevanje kriminala je bilo lani prijavljenih 6.560 posilstev, kar je 13 odstotkov več kot leto prej, a manj kot leta 2014, ko jih je bilo prijavljenih 6.700.

Lani so prijavili tudi 10.500 primerov spolnega nadlegovanja, kar je 20 odstotkov več kot leta 2015, ko je bilo teh primerov 8.840. Leta 2014 je bilo prijavljenih 9.640 primerov spolnega nadlegovanja.

Strožja švedska zakonodaja za primere posilstva

Dejstvo je, da je Švedska na prvem mestu po številu posilstev v zahodnih državah. Kot piše švedska spletna stran The Local, je v tej skandinavski državi na 100 tisoč prebivalcev letno prijavljenih 63,5 posilstva. V ZDA na primer prijavijo 27,3 posilstva na 100 tisoč prebivalcev.

A po uradni razlagi je ta velika razlika v primerjavi z drugimi državami posledica spremembe švedske zakonodaje leta 2005, ki je veliko bolj ostra v primerjavi z drugimi državami in med drugim kot posilstva šteje tudi dejanja, ki jih zakonodaje drugih države ne. Poleg tega naj bi bile Švedinje tudi veliko bolj emancipirane in imajo manj strahu pred prijavami posilstev kot ženske v drugih državah.

Somalijke na Švedskem Foto: Reuters
Slaba integracija priseljencev na Švedskem

Približno od 14 do 16 odstotkov prebivalcev Švedske je priseljencev oziroma potomcev priseljencev. Med njimi je tudi švedski Kurd, ekonomist Tino Sanandaji. Ko je bil star deset let, so se njegovi starši iz Irana priselili na Švedsko.

Ima doktorat iz ekonomije na chicaški univerzi in se je specializiral za ekonomska vprašanja, povezana s priseljenci. V pogovoru za kanadski časnik Globe and Mail je Sanandaji leta 2015 razkril nekaj statističnih podatkov skandinavske države: ​

- 48 odstotkov priseljencev, ki bi lahko bili delovno aktivni, nima zaposlitve,

- med priseljenci, ki na Švedskem živijo več kot 15 let, jih ima delo le nekaj več kot 60 odstotkov,

- 42 odstotkov dolgotrajno nezaposlenih je priseljencev,

- 48 odstotkov socialnih transferjev je namenjenih za priseljence,

- 45 odstotkov otrok, ki pri testih dosegajo nizke ocene, je potomcev priseljencev,

- priseljenci v povprečju zaslužijo manj kot 40 odstotkov dohodka, ki ga dobi povprečni švedski domačin,

- Švedska ima največjo razliko v številu zaposlenih domačinov in priseljencev v Evropi.

Kje so vzroki za to? Kot pravi Sanandaji, ni krivda niti na strani države, saj se ta trudi za integracijo, niti na strani priseljencev. Vzrok za neintegracijo je, da na Švedskem prevladuje visoko razvito gospodarstvo, zato na trgu dela ni služb niti za slabo usposobljene Švede. "Kakšne so torej možnosti na trgu dela za 40-letno žensko, ki na Švedsko pride iz Afrike," se sprašuje Sanandaji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin